<![CDATA[Official Travel Guide by Slovenian Tourist Board (si)]]> sl Thu, 29 Jul 2010 02:40:09 GMT Thu, 29 Jul 2010 02:40:09 GMT STIP RSS Generator version 3.0.1.060 http://www.slovenia.info/img/sto.gif <![CDATA[Official Travel Guide by Slovenian Tourist Board (si)]]> 2040-2831-1 <![CDATA[ALL Accommodation items]]> Mon, 26 Jul 2010 08:00:43 GMT 2040-5-1 <![CDATA[Hoteli ob morju]]> Mon, 26 Jul 2010 10:16:01 GMT 2040-206-1 <![CDATA[Kulturne prireditve za mesec dni]]> Mon, 26 Jul 2010 10:25:36 GMT 2040-207-1 <![CDATA[S kolesom po Sloveniji]]> Mon, 26 Jul 2010 10:46:44 GMT 2040-208-1 <![CDATA[Smuka in smučišča]]> Mon, 26 Jul 2010 10:46:58 GMT 2040-209-1 <![CDATA[Vodni užitki]]> Mon, 26 Jul 2010 14:26:07 GMT 2040-210-1 <![CDATA[Izleti in pohodi po Sloveniji]]> Mon, 26 Jul 2010 10:19:08 GMT 2040-211-1 <![CDATA[Golf igrišča]]> Mon, 26 Jul 2010 10:14:33 GMT 2040-212-1 <![CDATA[Hoteli s športno rekreativno ponudbo]]> Mon, 26 Jul 2010 10:17:12 GMT 2040-213-1 <![CDATA[Novo v ponudbi (Aktivne počitnice)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:33:40 GMT 2040-214-1 <![CDATA[Različna ponudba jahanja za različne okuse]]> Mon, 26 Jul 2010 10:45:19 GMT 2040-215-1 <![CDATA[Izbrane športne prireditve meseca]]> Mon, 26 Jul 2010 10:18:52 GMT 2040-216-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Jahanje)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:24:46 GMT 2040-217-1 <![CDATA[Od manj zahtevnih do zahtevnih kolesarskih poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:34:48 GMT 2040-219-1 <![CDATA[Kongresni centri v Hotelih]]> Mon, 26 Jul 2010 10:22:23 GMT 2040-220-1 <![CDATA[Kongresni centri in zdravilišča]]> Mon, 26 Jul 2010 10:21:59 GMT 2040-221-1 <![CDATA[Kongresni centri z wellness ponudbo]]> Mon, 26 Jul 2010 10:22:37 GMT 2040-222-1 <![CDATA[Organizatorji kongresov]]> Mon, 26 Jul 2010 10:35:03 GMT 2040-223-1 <![CDATA[Novo v ponudbi (Kongresi)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:33:54 GMT 2040-224-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Kolesarjenje)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:24:14 GMT 2040-228-1 <![CDATA[Kraji v Ljubljani z okolico]]> Mon, 26 Jul 2010 10:24:10 GMT 2040-229-1 <![CDATA[Kraji v Savinjski regiji]]> Mon, 26 Jul 2010 10:24:38 GMT 2040-230-1 <![CDATA[Kraji v Pomurju]]> Mon, 26 Jul 2010 10:24:24 GMT 2040-231-1 <![CDATA[Kraji na Dolenjskem in v Beli krajini]]> Mon, 26 Jul 2010 10:22:54 GMT 2040-232-1 <![CDATA[Kraji v Carnioli]]> Mon, 26 Jul 2010 10:23:40 GMT 2040-233-1 <![CDATA[Kraji v Zasavju]]> Mon, 26 Jul 2010 10:24:51 GMT 2040-234-1 <![CDATA[Gastronomske prireditve za mesec dni]]> Mon, 26 Jul 2010 10:14:20 GMT 2040-235-1 <![CDATA[Vinske ceste]]> Mon, 26 Jul 2010 14:26:42 GMT 2040-236-1 <![CDATA[Novo v ponudbi (Kulinarika in vino)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:34:10 GMT 2040-237-1 <![CDATA[Restavracije po regijah]]> Mon, 26 Jul 2010 10:46:00 GMT 2040-238-1 <![CDATA[Picerije po regijah]]> Mon, 26 Jul 2010 10:36:44 GMT 2040-239-1 <![CDATA[Gostilne in gostišča po regijah]]> Mon, 26 Jul 2010 10:14:43 GMT 2040-240-1 <![CDATA[Novo v ponudbi (Kulinarika)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:34:29 GMT 2040-242-1 <![CDATA[Hoteli s petimi zvezdicami]]> Mon, 26 Jul 2010 10:16:51 GMT 2040-243-1 <![CDATA[Hoteli ob Obali in Krasu]]> Mon, 26 Jul 2010 10:16:16 GMT 2040-244-1 <![CDATA[Hoteli v sredogorju in gorskem svetu]]> Mon, 26 Jul 2010 10:18:18 GMT 2040-245-1 <![CDATA[Ostali hoteli]]> Mon, 26 Jul 2010 10:35:52 GMT 2040-247-1 <![CDATA[Novo med hoteli]]> Mon, 26 Jul 2010 10:32:27 GMT 2040-248-1 <![CDATA[Novo med ostalimi nastanitvami]]> Mon, 26 Jul 2010 10:32:53 GMT 2040-251-1 <![CDATA[Turistične kmetije s prenočišči]]> Mon, 26 Jul 2010 13:33:28 GMT 2040-252-1 <![CDATA[Izletniške kmetije]]> Mon, 26 Jul 2010 10:19:23 GMT 2040-254-1 <![CDATA[Novo med kmetijami]]> Mon, 26 Jul 2010 10:32:40 GMT 2040-255-1 <![CDATA[Po strmih in manj strmih poteh Slovenije]]> Mon, 26 Jul 2010 10:37:15 GMT 2040-257-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Pohodništvo)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:23:54 GMT 2040-258-1 <![CDATA[Prireditve v tednu dni]]> Mon, 26 Jul 2010 10:42:39 GMT 2040-259-1 <![CDATA[Prireditve za vikend]]> Mon, 26 Jul 2010 10:42:58 GMT 2040-260-1 <![CDATA[Športne prireditve za mesec dni]]> Mon, 26 Jul 2010 13:27:46 GMT 2040-262-1 <![CDATA[Nove prireditve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:31:56 GMT 2040-267-1 <![CDATA[Kraji v Julijskih Alpah]]> Mon, 26 Jul 2010 10:23:55 GMT 2040-268-1 <![CDATA[Kraji na Obali in Krasu]]> Mon, 26 Jul 2010 10:23:07 GMT 2040-269-1 <![CDATA[Kraji na Pohorju z okolico]]> Mon, 26 Jul 2010 10:23:29 GMT 2040-270-1 <![CDATA[Naučimo se smučati]]> Mon, 26 Jul 2010 10:30:36 GMT 2040-272-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (smučanje)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:23:27 GMT 2040-276-1 <![CDATA[Tematske poti v Julijskih Alpah]]> Mon, 26 Jul 2010 13:27:12 GMT 2040-277-1 <![CDATA[TP na Obali in Krasu]]> Mon, 26 Jul 2010 13:30:28 GMT 2040-278-1 <![CDATA[TP na Pohorju z okolico]]> Mon, 26 Jul 2010 13:31:23 GMT 2040-279-1 <![CDATA[TP v Ljubljani z okolico]]> Mon, 26 Jul 2010 13:32:17 GMT 2040-280-1 <![CDATA[TP v Savinjski regiji]]> Mon, 26 Jul 2010 13:32:41 GMT 2040-281-1 <![CDATA[TP v Pomurju]]> Mon, 26 Jul 2010 13:32:27 GMT 2040-282-1 <![CDATA[TP na Dolenjskem in v Beli Krajini]]> Mon, 26 Jul 2010 13:30:15 GMT 2040-283-1 <![CDATA[TP v Carnioli]]> Mon, 26 Jul 2010 13:31:42 GMT 2040-284-1 <![CDATA[TP v Zasavju]]> Mon, 26 Jul 2010 13:32:53 GMT 2040-285-1 <![CDATA[Novo med tematskimi potmi]]> Mon, 26 Jul 2010 10:33:08 GMT 2040-286-1 <![CDATA[Vinske ceste po regijah v Sloveniji]]> Mon, 26 Jul 2010 14:26:29 GMT 2040-287-1 <![CDATA[Nove vinske ceste]]> Mon, 26 Jul 2010 10:32:12 GMT 2040-289-1 <![CDATA[Wellness ob obali]]> Mon, 26 Jul 2010 14:25:44 GMT 2040-290-1 <![CDATA[Wellness v gorskem svetu]]> Mon, 26 Jul 2010 14:25:34 GMT 2040-292-1 <![CDATA[Ostala Wellness ponudba]]> Mon, 26 Jul 2010 10:35:18 GMT 2040-293-1 <![CDATA[Nova ponudba (Wellness)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:31:03 GMT 2040-294-1 <![CDATA[Ruleta]]> Mon, 26 Jul 2010 10:46:30 GMT 2040-295-1 <![CDATA[Black Jack]]> Mon, 26 Jul 2010 08:14:32 GMT 2040-296-1 <![CDATA[Poker]]> Mon, 26 Jul 2010 10:37:43 GMT 2040-297-1 <![CDATA[Igralni saloni]]> Mon, 26 Jul 2010 10:18:36 GMT 2040-298-1 <![CDATA[Zabavni programi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:25:13 GMT 2040-299-1 <![CDATA[Zabavne prireditve]]> Mon, 26 Jul 2010 14:25:23 GMT 2040-300-1 <![CDATA[Otroške prireditve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:36:08 GMT 2040-301-1 <![CDATA[Festivali]]> Mon, 26 Jul 2010 10:13:51 GMT 2040-302-1 <![CDATA[Nova ponudba (Zabava in igralništvo)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:31:20 GMT 2040-304-1 <![CDATA[Zdravilišča ob morju]]> Mon, 26 Jul 2010 14:23:16 GMT 2040-305-1 <![CDATA[Zdravilišča za vse tegobe in bolezni]]> Mon, 26 Jul 2010 14:23:08 GMT 2040-306-1 <![CDATA[Termalna kopališča]]> Mon, 26 Jul 2010 13:26:50 GMT 2040-307-1 <![CDATA[Novo med zdravilišči]]> Mon, 26 Jul 2010 10:33:22 GMT 2040-308-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Golf)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:24:58 GMT 2040-309-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Jamarstvo)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:24:27 GMT 2040-310-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Lov)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:24:04 GMT 2040-311-1 <![CDATA[Zadnjih 10 ponudb (Ribolov)]]> Mon, 26 Jul 2010 14:23:38 GMT 2040-390-1 <![CDATA[Vodeni ogledi naravnih znamenitosti]]> Mon, 26 Jul 2010 14:26:17 GMT 2040-391-1 <![CDATA[Gradovi in dvorci]]> Mon, 26 Jul 2010 10:15:12 GMT 2040-392-1 <![CDATA[Cerkve in kapelice]]> Mon, 26 Jul 2010 10:10:07 GMT 2040-393-1 <![CDATA[Nova ponudba (Znamenitosti)]]> Mon, 26 Jul 2010 10:31:37 GMT 2040-394-1 <![CDATA[Rekreacija]]> Mon, 26 Jul 2010 10:45:48 GMT 2040-396-1 <![CDATA[Hoteli s štirimi zvezdicami]]> Mon, 26 Jul 2010 10:17:25 GMT 2040-397-1 <![CDATA[Hoteli s tremi zvezdicami]]> Mon, 26 Jul 2010 10:17:58 GMT 2040-398-1 <![CDATA[Manj zahtevni pohodi]]> Mon, 26 Jul 2010 10:27:23 GMT 2040-400-1 <![CDATA[Naravni parki]]> Mon, 26 Jul 2010 10:28:18 GMT 2040-601-1 <![CDATA[tv n h bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:21:01 GMT 2040-602-1 <![CDATA[tv n h lj]]> Mon, 26 Jul 2010 08:00:06 GMT 2040-603-1 <![CDATA[tv n h po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:41:43 GMT 2040-604-1 <![CDATA[tv n h pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:41:53 GMT 2040-605-1 <![CDATA[tv n h mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:42:11 GMT 2040-606-1 <![CDATA[tv n h kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:21:38 GMT 2040-607-1 <![CDATA[tv n h kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:30:32 GMT 2040-608-1 <![CDATA[tv n h bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:21:13 GMT 2040-609-1 <![CDATA[tv n za bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:39:16 GMT 2040-610-1 <![CDATA[tv n za lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:38:35 GMT 2040-611-1 <![CDATA[tv n za po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:37:49 GMT 2040-612-1 <![CDATA[tv n za pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:38:04 GMT 2040-613-1 <![CDATA[tv n za mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:38:23 GMT 2040-614-1 <![CDATA[tv n za kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:38:55 GMT 2040-615-1 <![CDATA[tv n za kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:38:44 GMT 2040-616-1 <![CDATA[tv n za bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:39:06 GMT 2040-617-1 <![CDATA[tv n ap bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:19:21 GMT 2040-618-1 <![CDATA[tv n ap lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:20:05 GMT 2040-619-1 <![CDATA[tv n ap po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:20:47 GMT 2040-620-1 <![CDATA[tv n ap pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:20:32 GMT 2040-621-1 <![CDATA[tv n ap mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:20:20 GMT 2040-622-1 <![CDATA[tv n ap kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:19:43 GMT 2040-623-1 <![CDATA[tv n ap kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:19:53 GMT 2040-624-1 <![CDATA[tv n ap bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:19:32 GMT 2040-625-1 <![CDATA[tv n ka bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:41:21 GMT 2040-626-1 <![CDATA[tv n ka lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:40:25 GMT 2040-627-1 <![CDATA[tv n ka po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:39:25 GMT 2040-628-1 <![CDATA[tv n ka pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:40:06 GMT 2040-629-1 <![CDATA[tv n ka mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:40:16 GMT 2040-630-1 <![CDATA[tv n ka kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:40:59 GMT 2040-631-1 <![CDATA[tv n ka kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:40:47 GMT 2040-632-1 <![CDATA[tv n ka bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:41:10 GMT 2040-633-1 <![CDATA[tv tp n h bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:31:13 GMT 2040-634-1 <![CDATA[tv tp n h lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:30 GMT 2040-635-1 <![CDATA[tv tp n h po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:29:58 GMT 2040-636-1 <![CDATA[tv tp n h pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:09 GMT 2040-637-1 <![CDATA[tv tp n h mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:19 GMT 2040-639-1 <![CDATA[tv tp n h kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:40 GMT 2040-640-1 <![CDATA[tv tp n h bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:55 GMT 2040-641-1 <![CDATA[tv tp n za bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:29:20 GMT 2040-642-1 <![CDATA[tv tp n za lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:28:27 GMT 2040-643-1 <![CDATA[tv tp n za po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:27:57 GMT 2040-644-1 <![CDATA[tv tp n za pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:28:09 GMT 2040-645-1 <![CDATA[tv tp n za mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:28:17 GMT 2040-646-1 <![CDATA[tv tp n za kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:28:55 GMT 2040-647-1 <![CDATA[tv tp n za kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:28:37 GMT 2040-648-1 <![CDATA[tv tp n za bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:29:06 GMT 2040-649-1 <![CDATA[tv tp n ap bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:32:54 GMT 2040-650-1 <![CDATA[tv tp n ap lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:32:12 GMT 2040-651-1 <![CDATA[tv tp n ap po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:31:24 GMT 2040-652-1 <![CDATA[tv tp n ap pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:31:42 GMT 2040-653-1 <![CDATA[tv tp n ap mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:32:00 GMT 2040-655-1 <![CDATA[tv tp n ka bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:29:25 GMT 2040-656-1 <![CDATA[tv tp n ap kg]]> Tue, 27 Jul 2010 06:32:34 GMT 2040-657-1 <![CDATA[tv tp n ap kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:32:22 GMT 2040-658-1 <![CDATA[tv tp n ap bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:32:45 GMT 2040-659-1 <![CDATA[tv tp n ka lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:27:50 GMT 2040-660-1 <![CDATA[tv tp n ka po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:28:38 GMT 2040-661-1 <![CDATA[tv tp n ka pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:28:26 GMT 2040-662-1 <![CDATA[tv tp n ka mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:28:05 GMT 2040-663-1 <![CDATA[tv tp n ka kg]]> Tue, 27 Jul 2010 06:27:14 GMT 2040-664-1 <![CDATA[tv tp n ka kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:27:31 GMT 2040-665-1 <![CDATA[tv tp n ka bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:29:12 GMT 2040-666-1 <![CDATA[tv tp namn]]> Mon, 26 Jul 2010 14:27:43 GMT 2040-667-1 <![CDATA[tv ak n h bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:37:20 GMT 2040-668-1 <![CDATA[tv ak n h lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:38:29 GMT 2040-669-1 <![CDATA[tv ak n h po]]> Mon, 26 Jul 2010 13:39:39 GMT 2040-670-1 <![CDATA[tv ak n h pi]]> Mon, 26 Jul 2010 13:39:08 GMT 2040-671-1 <![CDATA[tv ak n h mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:38:54 GMT 2040-672-1 <![CDATA[tv ak n h kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:37:52 GMT 2040-673-1 <![CDATA[tv ak n h kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:38:10 GMT 2040-674-1 <![CDATA[tv ak n h bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:37:39 GMT 2040-675-1 <![CDATA[tv ak n za bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:46:00 GMT 2040-676-1 <![CDATA[tv ak n za lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:47:38 GMT 2040-678-1 <![CDATA[tv ak n za pi]]> Mon, 26 Jul 2010 13:48:19 GMT 2040-679-1 <![CDATA[tv ak n za mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:47:57 GMT 2040-680-1 <![CDATA[tv ak n za kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:46:50 GMT 2040-681-1 <![CDATA[tv ak n za kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:47:17 GMT 2040-682-1 <![CDATA[tv ak n za bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:46:29 GMT 2040-683-1 <![CDATA[tv ak n ap bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:35:16 GMT 2040-684-1 <![CDATA[tv ak n ap lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:36:18 GMT 2040-685-1 <![CDATA[tv ak n ap po]]> Mon, 26 Jul 2010 13:37:02 GMT 2040-686-1 <![CDATA[tv ak n ap pi]]> Mon, 26 Jul 2010 13:36:48 GMT 2040-687-1 <![CDATA[tv ak n ap mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:36:30 GMT 2040-688-1 <![CDATA[tv ak n ap kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:35:42 GMT 2040-689-1 <![CDATA[tv ak n ap kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:35:58 GMT 2040-690-1 <![CDATA[tv ak n ap bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:35:28 GMT 2040-691-1 <![CDATA[tv ak n ka bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:39:58 GMT 2040-692-1 <![CDATA[tv ak n ka mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:44:46 GMT 2040-693-1 <![CDATA[tv ak n ka lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:45:00 GMT 2040-694-1 <![CDATA[tv ak n ka po]]> Mon, 26 Jul 2010 13:45:40 GMT 2040-695-1 <![CDATA[tv ak n ka pi]]> Mon, 26 Jul 2010 13:45:16 GMT 2040-696-1 <![CDATA[tv ak n ka kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:40:32 GMT 2040-697-1 <![CDATA[tv ak n ka kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:40:54 GMT 2040-698-1 <![CDATA[tv ak n ka bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:40:16 GMT 2040-699-1 <![CDATA[tv ak bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:33:59 GMT 2040-700-1 <![CDATA[tv nz n h bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:31:42 GMT 2040-701-1 <![CDATA[tv nz n h lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:34:46 GMT 2040-702-1 <![CDATA[tv nz n h po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:34:19 GMT 2040-703-1 <![CDATA[tv nz n h pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:39:33 GMT 2040-704-1 <![CDATA[tv nz n h mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:34:33 GMT 2040-705-1 <![CDATA[tv nz n h kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:35:09 GMT 2040-706-1 <![CDATA[tv nz n h kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:34:57 GMT 2040-707-1 <![CDATA[tv nz n h bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:35:21 GMT 2040-708-1 <![CDATA[tv nz n za bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:37:29 GMT 2040-709-1 <![CDATA[tv nz n za lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:36:41 GMT 2040-710-1 <![CDATA[tv nz n za po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:36:13 GMT 2040-711-1 <![CDATA[tv nz n za pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:36:23 GMT 2040-712-1 <![CDATA[tv nz n za mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:36:32 GMT 2040-713-1 <![CDATA[tv nz n za kg]]> Tue, 27 Jul 2010 06:37:02 GMT 2040-714-1 <![CDATA[tv nz n za kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:36:51 GMT 2040-715-1 <![CDATA[tv nz n za bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:37:16 GMT 2040-716-1 <![CDATA[tv nz n ap bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:35:55 GMT 2040-717-1 <![CDATA[tv nz n ap lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:33:05 GMT 2040-718-1 <![CDATA[tv nz n ap po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:32:01 GMT 2040-719-1 <![CDATA[tv nz n ap pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:32:23 GMT 2040-720-1 <![CDATA[tv nz n ap mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:32:53 GMT 2040-721-1 <![CDATA[tv nz n ap kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:33:35 GMT 2040-722-1 <![CDATA[tv nz n ap kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:33:20 GMT 2040-723-1 <![CDATA[tv nz n ap bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:36:05 GMT 2040-724-1 <![CDATA[tv nz n ka bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:39:09 GMT 2040-725-1 <![CDATA[tv nz n ka lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:38:15 GMT 2040-726-1 <![CDATA[tv nz n ka po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:37:40 GMT 2040-727-1 <![CDATA[tv nz n ka pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:37:50 GMT 2040-728-1 <![CDATA[tv nz n ka mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:38:00 GMT 2040-729-1 <![CDATA[tv nz n ka kg]]> Tue, 27 Jul 2010 06:38:46 GMT 2040-730-1 <![CDATA[tv nz n ka kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:38:29 GMT 2040-731-1 <![CDATA[tv nz n ka bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:38:56 GMT 2040-732-1 <![CDATA[tv nz bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:37:39 GMT 2040-733-1 <![CDATA[tv kz n h bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:11:58 GMT 2040-734-1 <![CDATA[tv kz n h lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:13:00 GMT 2040-735-1 <![CDATA[tv kz n h po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:13:52 GMT 2040-736-1 <![CDATA[tv kz n h pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:13:38 GMT 2040-737-1 <![CDATA[tv kz n h mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:13:23 GMT 2040-738-1 <![CDATA[tv kz n h kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:12:36 GMT 2040-740-1 <![CDATA[tv kz n h bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:12:21 GMT 2040-741-1 <![CDATA[tv kz n za bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:17:04 GMT 2040-742-1 <![CDATA[tv kz n za lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:18:01 GMT 2040-743-1 <![CDATA[tv kz n za po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:18:46 GMT 2040-744-1 <![CDATA[tv kz n za pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:18:36 GMT 2040-745-1 <![CDATA[tv kz n za mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:18:23 GMT 2040-746-1 <![CDATA[tv kz n za kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:17:37 GMT 2040-747-1 <![CDATA[tv kz n za kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:17:50 GMT 2040-748-1 <![CDATA[tv kz n za bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:17:26 GMT 2040-749-1 <![CDATA[tv kz n ap bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:55:50 GMT 2040-750-1 <![CDATA[tv kz n ap lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:10:56 GMT 2040-751-1 <![CDATA[tv kz n ap po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:11:45 GMT 2040-752-1 <![CDATA[tv kz n ap pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:11:29 GMT 2040-753-1 <![CDATA[tv kz n ap mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:11:15 GMT 2040-754-1 <![CDATA[tv kz n ap kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:58:24 GMT 2040-755-1 <![CDATA[tv kz n ap kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:10:36 GMT 2040-757-1 <![CDATA[tv kz n ka bl]]> Mon, 26 Jul 2010 14:14:12 GMT 2040-758-1 <![CDATA[tv kz n ka lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:15:11 GMT 2040-759-1 <![CDATA[tv kz n ka po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:16:52 GMT 2040-760-1 <![CDATA[tv kz n ka pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:16:42 GMT 2040-761-1 <![CDATA[tv kz n ka mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:15:38 GMT 2040-762-1 <![CDATA[tv kz n ka kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:14:43 GMT 2040-763-1 <![CDATA[tv kz n ka kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:14:57 GMT 2040-764-1 <![CDATA[tv kz n ka bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:14:23 GMT 2040-765-1 <![CDATA[tv pr bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:35:33 GMT 2040-766-1 <![CDATA[tv pr lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:34:51 GMT 2040-767-1 <![CDATA[tv pr po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:34:20 GMT 2040-768-1 <![CDATA[tv pr pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:34:31 GMT 2040-769-1 <![CDATA[tv pr mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:34:41 GMT 2040-770-1 <![CDATA[tv pr kg]]> Tue, 27 Jul 2010 06:35:12 GMT 2040-771-1 <![CDATA[tv pr kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:35:01 GMT 2040-772-1 <![CDATA[tv pr bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:35:22 GMT 2040-773-1 <![CDATA[tv kul bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:49:42 GMT 2040-774-1 <![CDATA[tv kul lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:51:26 GMT 2040-775-1 <![CDATA[tv kul po]]> Mon, 26 Jul 2010 13:52:38 GMT 2040-776-1 <![CDATA[tv kul pi]]> Mon, 26 Jul 2010 13:52:15 GMT 2040-777-1 <![CDATA[tv kul mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:51:45 GMT 2040-778-1 <![CDATA[tv kul kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:50:40 GMT 2040-779-1 <![CDATA[tv kul kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:51:05 GMT 2040-780-1 <![CDATA[tv kul bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:50:26 GMT 2040-781-1 <![CDATA[tv ak lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:34:52 GMT 2040-782-1 <![CDATA[tv ak po]]> Mon, 26 Jul 2010 13:49:13 GMT 2040-783-1 <![CDATA[tv ak pi]]> Mon, 26 Jul 2010 13:49:00 GMT 2040-784-1 <![CDATA[tv ak mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:35:03 GMT 2040-785-1 <![CDATA[tv ak kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:34:26 GMT 2040-786-1 <![CDATA[tv ak kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:34:37 GMT 2040-787-1 <![CDATA[tv ak bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:34:12 GMT 2040-788-1 <![CDATA[tv nz lj]]> Mon, 26 Jul 2010 14:36:54 GMT 2040-789-1 <![CDATA[tv nz po]]> Tue, 27 Jul 2010 06:35:46 GMT 2040-790-1 <![CDATA[tv nz pi]]> Tue, 27 Jul 2010 06:35:55 GMT 2040-791-1 <![CDATA[tv nz mb]]> Mon, 26 Jul 2010 14:36:25 GMT 2040-792-1 <![CDATA[tv nz kg]]> Mon, 26 Jul 2010 14:37:21 GMT 2040-793-1 <![CDATA[tv nz kp]]> Mon, 26 Jul 2010 14:37:06 GMT 2040-794-1 <![CDATA[tv nz bo]]> Mon, 26 Jul 2010 14:37:30 GMT 2040-795-1 <![CDATA[tv tp bl]]> Tue, 27 Jul 2010 06:34:08 GMT 2040-796-1 <![CDATA[tv tp lj]]> Tue, 27 Jul 2010 06:33:13 GMT 2040-797-1 <![CDATA[tv tp po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:27:05 GMT 2040-798-1 <![CDATA[tv tp pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:27:15 GMT 2040-799-1 <![CDATA[tv tp mb]]> Tue, 27 Jul 2010 06:33:03 GMT 2040-800-1 <![CDATA[tv tp kg]]> Tue, 27 Jul 2010 06:33:32 GMT 2040-801-1 <![CDATA[tv tp kp]]> Tue, 27 Jul 2010 06:33:23 GMT 2040-802-1 <![CDATA[tv tp bo]]> Tue, 27 Jul 2010 06:33:54 GMT 2040-803-1 <![CDATA[tv kz bl]]> Mon, 26 Jul 2010 13:53:20 GMT 2040-804-1 <![CDATA[tv kz lj]]> Mon, 26 Jul 2010 13:57:05 GMT 2040-805-1 <![CDATA[tv kz po]]> Mon, 26 Jul 2010 14:19:10 GMT 2040-806-1 <![CDATA[tv kz pi]]> Mon, 26 Jul 2010 14:18:58 GMT 2040-807-1 <![CDATA[tv kz mb]]> Mon, 26 Jul 2010 13:55:02 GMT 2040-808-1 <![CDATA[tv kz kg]]> Mon, 26 Jul 2010 13:53:48 GMT 2040-809-1 <![CDATA[tv kz kp]]> Mon, 26 Jul 2010 13:54:05 GMT 2040-810-1 <![CDATA[tv kz bo]]> Mon, 26 Jul 2010 13:53:35 GMT 2040-1445-1 <![CDATA[Zgodovinska mesta Slovenije]]> Mon, 26 Jul 2010 14:22:58 GMT 2040-1449-1 <![CDATA[Decembrske prireditve v zgodovinskih mestih]]> Mon, 26 Jul 2010 10:11:25 GMT 2040-1450-1 <![CDATA[Apartmaji s tremi zvezdicami]]> Mon, 26 Jul 2010 08:14:57 GMT 2040-1451-1 <![CDATA[Apartmaji s štirimi zvezdicami]]> Mon, 26 Jul 2010 08:00:53 GMT 2040-1452-1 <![CDATA[Mladinski hoteli]]> Mon, 26 Jul 2010 10:27:48 GMT 2040-1453-1 <![CDATA[Decembrske prireditve v Ljubljani]]> Mon, 26 Jul 2010 10:11:01 GMT 2040-1454-1 <![CDATA[Decembrske prireditve v Mariboru]]> Mon, 26 Jul 2010 10:11:14 GMT 2040-1473-1 <![CDATA[Hostelling International]]> Mon, 26 Jul 2010 10:15:37 GMT 2040-1478-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije v Julijskih Alpah]]> Mon, 26 Jul 2010 10:29:19 GMT 2040-1479-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije v Ljubljani z okolico]]> Mon, 26 Jul 2010 10:29:31 GMT 2040-1480-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije na Pohorju z okolico]]> Mon, 26 Jul 2010 10:28:52 GMT 2040-1481-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije v Carnioli]]> Mon, 26 Jul 2010 10:29:05 GMT 2040-1482-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije na Dolenjskem in v Beli Krajini]]> Mon, 26 Jul 2010 10:28:35 GMT 2040-1483-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije v Pomurju]]> Mon, 26 Jul 2010 10:29:51 GMT 2040-1484-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije v Savinjski regiji]]> Mon, 26 Jul 2010 10:30:04 GMT 2040-1485-1 <![CDATA[Nastanitvene kmetije v Zasavju]]> Mon, 26 Jul 2010 10:30:18 GMT 2040-1513-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:40:14 GMT 2040-1525-1 <![CDATA[Ponudba na Sončevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:39:27 GMT 2040-1529-1 <![CDATA[Ponudba na Zlatorogovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:39:56 GMT 2040-1533-1 <![CDATA[Ponudba na Smaragdni poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:38:56 GMT 2040-1537-1 <![CDATA[Ponudba na Jantarjevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:37:59 GMT 2040-1541-1 <![CDATA[Ponudba na Krošnjarski poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:38:42 GMT 2040-1545-1 <![CDATA[Ponudba na Vetrovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:39:40 GMT 2040-1549-1 <![CDATA[Ekološke turistične kmetije]]> Mon, 26 Jul 2010 10:13:27 GMT 2040-1550-1 <![CDATA[Priporoča Obrtna zbornica Slovenije]]> Mon, 26 Jul 2010 10:42:12 GMT 2040-1554-1 <![CDATA[Gostilne z domačimi slovenskimi jedmi]]> Mon, 26 Jul 2010 10:14:55 GMT 2040-1895-1 <![CDATA[Lokalne tematske poti na Smaragdni poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:26:13 GMT 2040-1896-1 <![CDATA[Lokalne tematske poti na Vetrovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:26:38 GMT 2040-1897-1 <![CDATA[Lokalne tematske poti na Jantarjevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:25:48 GMT 2040-1898-1 <![CDATA[Lokalne tematske poti na Sončevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:26:26 GMT 2040-1899-1 <![CDATA[Lokalne tematske poti na Krošnjarski poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:26:01 GMT 2040-1900-1 <![CDATA[Lokalne tematske poti na Zlatorogovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:27:05 GMT 2040-1901-1 <![CDATA[Programi ogledov na Smaragdni poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:43:49 GMT 2040-1902-1 <![CDATA[Programi ogledov na Vetrovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:44:20 GMT 2040-1903-1 <![CDATA[Programi ogledov na Jantarjevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:43:21 GMT 2040-1904-1 <![CDATA[Programi ogledov na Sončevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:44:00 GMT 2040-1905-1 <![CDATA[Programi ogledov na Krošnjarski poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:43:34 GMT 2040-1906-1 <![CDATA[Programi ogledov na Zlatorogovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:44:32 GMT 2040-1907-1 <![CDATA[Dogodki in prireditve na Smaragdni poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:12:02 GMT 2040-1908-1 <![CDATA[Dogodki in prireditve na Vetrovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:12:27 GMT 2040-1909-1 <![CDATA[Dogodki in prireditve na Jantarjevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:11:38 GMT 2040-1910-1 <![CDATA[Dogodki in prireditve na Sončevi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:12:18 GMT 2040-1911-1 <![CDATA[Dogodki in prireditve na Krošnjarski poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:11:51 GMT 2040-1912-1 <![CDATA[Dogodki in prireditve na Zlatorogovi poti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:12:50 GMT 2040-1985-1 <![CDATA[Planinski domovi/koče]]> Mon, 26 Jul 2010 10:36:57 GMT 2040-1990-1 <![CDATA[Študijski obiski v tujini]]> Mon, 26 Jul 2010 13:27:29 GMT 2040-1995-1 <![CDATA[Kulinarična doživetja na kmetijah]]> Mon, 26 Jul 2010 10:25:22 GMT 2040-2000-1 <![CDATA[Konferenčna dejavnost]]> Mon, 26 Jul 2010 10:20:55 GMT 2040-2001-1 <![CDATA[Srečanja v mestih]]> Mon, 26 Jul 2010 13:28:44 GMT 2040-2010-1 <![CDATA[Srečanja na Obali in Krasu]]> Mon, 26 Jul 2010 13:29:27 GMT 2040-2015-1 <![CDATA[Srečanja v alpskem svetu]]> Mon, 26 Jul 2010 13:29:06 GMT 2040-2020-1 <![CDATA[Srečanja v termalnih centrih]]> Mon, 26 Jul 2010 13:28:28 GMT 2040-2025-1 <![CDATA[ Člani Zavoda kongresno-turistični urad]]> Mon, 26 Jul 2010 08:00:27 GMT 2040-2035-1 <![CDATA[Hoteli s konferenčnimi zmogljivostmi]]> Mon, 26 Jul 2010 10:16:39 GMT 2040-2040-1 <![CDATA[Prostor za posebne dogodke]]> Mon, 26 Jul 2010 10:45:04 GMT 2040-2045-1 <![CDATA[Ponudniki storitev]]> Mon, 26 Jul 2010 10:41:57 GMT 2040-2050-1 <![CDATA[Medicinski wellness, lepotne klinike]]> Mon, 26 Jul 2010 10:27:34 GMT 2040-2055-1 <![CDATA[Wellness hoteli]]> Mon, 26 Jul 2010 14:25:57 GMT 2040-2060-1 <![CDATA[Druga nastanitvena ponudba wellnessa]]> Mon, 26 Jul 2010 10:13:03 GMT 2040-2065-1 <![CDATA[Spa wellness ponudba]]> Mon, 26 Jul 2010 10:47:11 GMT 2040-2385-1 <![CDATA[Parkirišča za avtodome]]> Mon, 26 Jul 2010 10:36:23 GMT 2040-2386-1 <![CDATA[Prireditve danes]]> Mon, 26 Jul 2010 10:42:26 GMT 2040-2388-1 <![CDATA[Kampi v Sloveniji]]> Mon, 26 Jul 2010 10:19:37 GMT 2040-2824-1 <![CDATA[Kongresni center]]> Mon, 26 Jul 2010 10:21:28 GMT 2040-2838-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:40:54 GMT 2040-2839-1 <![CDATA[Regionalne jedi, recepti]]> Mon, 26 Jul 2010 10:45:32 GMT 2040-2840-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:41:28 GMT 2040-2841-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:41:40 GMT 2040-2842-1 <![CDATA[EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:13:39 GMT 2040-2843-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:40:40 GMT 2040-2844-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:40:28 GMT 2040-2845-1 <![CDATA[Ponudniki kartice EURO ]]> Mon, 26 Jul 2010 10:41:09 GMT 2040-2890-1 <![CDATA[Nordijska hoja]]> Mon, 26 Jul 2010 10:30:50 GMT 2040-2897-1 <![CDATA[Specializirane pohodniške nastanitve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:48:10 GMT 2040-2911-1 <![CDATA[Decembrske prireditve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:10:48 GMT 2040-2919-1 <![CDATA[Kolesarske informacijske točke]]> Mon, 26 Jul 2010 10:20:04 GMT 2040-2920-1 <![CDATA[Specializirane kolesarske nastanitve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:47:43 GMT 2040-2921-1 <![CDATA[Kolesarski kampi]]> Mon, 26 Jul 2010 10:20:36 GMT 2040-2923-1 <![CDATA[Specializirane kolesarske agencije]]> Mon, 26 Jul 2010 10:47:30 GMT 2040-2925-1 <![CDATA[Hiše s tradicijo]]> Mon, 26 Jul 2010 10:15:22 GMT 2040-2926-1 <![CDATA[Čebelarjenje]]> Mon, 26 Jul 2010 10:10:34 GMT 2040-2927-1 <![CDATA[Specializirane pohodniške agencije]]> Mon, 26 Jul 2010 10:47:53 GMT 2040-2928-1 <![CDATA[Pohodniške prireditve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:37:30 GMT 2040-2929-1 <![CDATA[Kolesarske prireditve]]> Mon, 26 Jul 2010 10:20:20 GMT 2040-3055-1 <![CDATA[Cestno kolesarjenje]]> Mon, 26 Jul 2010 10:10:24 GMT 2040-3061-1 <![CDATA[Turno(treking) kolesarjenje]]> Mon, 26 Jul 2010 13:33:41 GMT 2040-3066-1 <![CDATA[Družinsko kolesarjenje]]> Mon, 26 Jul 2010 10:13:15 GMT 2040-3071-1 <![CDATA[MTB kolesarjenje]]> Mon, 26 Jul 2010 10:28:03 GMT 2040-3076-1 <![CDATA[Freeride]]> Mon, 26 Jul 2010 10:14:06 GMT 2040-253-1 <![CDATA[Vinotoči]]> Mon, 26 Jul 2010 14:26:55 GMT 163-6654-1 <![CDATA[TREK Pohodništvo in gorništvo, Jure Črnič s.p.]]> Wed, 28 Jul 2010 11:31:58 GMT 161-914-1 <![CDATA[Modni atelje Šiviljstvo Mal]]> Tue, 27 Jul 2010 07:45:18 GMT 159-598-1 <![CDATA[Hertz, Street Tour Lucija]]> Mon, 26 Jul 2010 09:13:31 GMT 159-793-1 <![CDATA[Pob d.o.o.]]> Wed, 28 Jul 2010 11:53:14 GMT 159-830-1 <![CDATA[National Car Rental, Avant Car d.o.o.]]> Mon, 26 Jul 2010 09:17:22 GMT 159-834-1 <![CDATA[Sixt]]> Mon, 26 Jul 2010 09:12:17 GMT 154-52765-1 <![CDATA[Zeleni dan Idrija - Naravoslovni program]]> Zeleni dan - Naravoslovni program 

Obisk Idrijskega se začne z ogledom znamenitega Divjega jezera , spoznavanjem njegove skrivnosti. Sledi obisk  Antonijevega rova (turističnega rudnika) in krajši ogled mestnega središča. V popoldanskih urah pa se bomo odpravili v okolico Idrije - natančneje na Vojskarsko planoto, obiskali mrazišče Smrekova draga in ledenico Paradano.

V nadaljevanju Vam predstavljamo podrobnejši program:

Obisk Idrijskega boste z lokalnim vodnikom začeli ob Divjem jezeru, v katerega pritekajo vode s cele črnovrške planote, iztekajo pa iz podzemnega rova, ki sega v neznane globine.

Po ogledu tega kraškega bisera sledi vožnja in ogled turističnega rudnika Antonijev rov, kjer turisti doživijo, v kakšnem okolju in delovnih pogojih so idrijski knapi skozi stoletja pridobivali cinabaritno rudo.


Po ogledu rudniškega podzemlja se boste z lokalnim vodnikom odpravili na ogled mestnega središča in glavnih idrijskih znamenitosti, nato pa si boste privoščili odlično kosilo in spoznali nekaj skrivnosti tipično idrijske kulinarike – idrijske žlikrofe, bakalco, smukavc in še kaj.

Po kosilu se boste, okrepčani in radovedni, odpravili na avtobus in se odpeljali na Vojsko, v najvišje ležečo vas na Primorskem, kjer se vam bo odprl čudovit razgled na okoliške hribe ter vse do alpskih vršacev. Vojskarska planota je pravi raj v neokrnjenem naravnem okolju, kjer obiskovalci lahko uživajo na nešteto načinov. Z vodnikom boste spoznali marsikatero vojskarsko posebnost, slišali boste o življenju v preteklosti in sedanjosti, na lastne oči pa se boste prepričali, kakšen je življenjski utrip vasi dandanes. 

Pot boste nadaljevali v smeri Trnovskega gozda, saj vas bo čakal še ogled mrazišča Smrekova draga, ki se nahaja na samem obrobju idrijske občine. V Smrekovi dragi je zaradi temperaturnega obrata v kotanji, kjer se nahaja, vrstni red rastlinskih pasov, kot jih sicer poznamo, ravno obraten – v najnižjem delu je iglasta podrast in grmičevje, nato pa preko območij iglastega gozda rastje preide v listnat gozd. Po ogledu te naravne posebnosti, ki jo skriva obrobje Trnovskega gozda, se boste počasi vračali do Vojskega in v dolino.



Kontaktne informacije
TIC Idrija
Vodnikova 3
05 37 43 916
ticidrija@icra.si

]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:47 GMT 154-52766-1 <![CDATA[Tehniška dediščina in rudnik - izlet Idrija]]>
Spoznajte zgodovino drugega največjega rudnika živega srebra na svetu z obiskom Antonijevega rova, ogledom Kamšti, zbirke rudniških lokomotiv in vodnega kanala Rake, v popoldanskih urah pa sledi še ogled restavriranih rudniških naprav v Jašku Frančiške in muzejskih zbirk v gradu Gewerkenegg.

V nadaljevanju si oglejte podrobnejši program:

Tehniško dediščino Idrije, ki je nastala nad Rudnikom živega srebra Idrija  in se skupaj z njim razvijala skozi stoletja, boste spoznavali z ogledom glavnih tehniških spomenikov, ki obnovljeni pričajo o veličastnosti našega najstarejšega rudarskega mesta.

Z lokalnim vodnikom se boste sprehodili po mestu in se seznanili z zgodbo razvoja mesta in rudnika pod njim, nato pa se boste odpravili v turistični rudnik Antonijev rov, kjer je nekaj več kot 1200 m podzemnih rovov tik ob najstarejšem ohranjenem vhodu v rudnik iz leta 1500 namenjenih turističnim obiskovalcem.

Po ogledu rudnika se boste čez mestni predel 'Na lejnštatu' sprehodili do idrijske Kamšti,  lesenega pogonskega kolesa s premerom 13,6 m, ki del mehanizma za črpanje vode iz globin rudnika. Takšne kamšti so na večih mestih v Idriji delovale vse do začetka 20. stoletja.

Ob stavbi, kjer se nahaja Kamšt, si boste lahko ogledali še vodni kanal Rake, po katerem je voda pritekala na pogonsko leseno kolo in zbirko restavriranih rudniških lokomotiv, ki so prevažale rudo od glavnih rudniških jaškov do topilnice.

Z odlično lokalno kulinarično ponudbo boste nato poskrbeli za polne želodčke in zadovoljne brbončice, nato pa nadaljevali s spoznavanjem idrijske tehnološke veličine v preteklih stoletjih.

Z muzejskim kustosom si boste ogledali zbirko restavriranih rudniških parnih in električnih naprav, črpalk, izvoznih strojev, ki so obiskovalcem predstavljene v poslopju Jaška Frančiške, nazadnje pa se boste odpravili še do gradu Gewerkenegg,  kjer je med drugim na ogled zbirka 'Pet stoletij rudnika in mesta Idrija'.

Tu boste lahko na enem mestu smiselno povezali vse že prej slišane podatke in videne znamenitosti.



Kontaktne informacije
TIC Idrija
Vodnikova 3
05 37 43 916
ticidrija@icra.si

]]> Tue, 27 Jul 2010 06:30:37 GMT 154-52791-1 <![CDATA[Kulturna dediščina in idrijske čipke - Idrija]]>
Obisk Idrije se začne z ogledom muzejskih zbirk na gradu Gewerkenegg in tematskim vodenjem po mestu , predstavitvijo izdelave idrijske čipke in ogledom 'knapovske' hiše , po tipično idrijskem kosilu pa še obisk Spodnje Idrije.


V nadaljevanju Vam predstavljamo podrobnejši program:

Kulturno dediščino Idrijskega in zgodbo o Idrijski čipki vam bomo predstavili nadvse zanimivo. Najprej se boste z lokalnim vodnikom sprehodili po mestu in tako spoznali glavne posebnosti in znamenitosti najstarejšega rudarskega mesta na Slovenskem, nato pa se boste podali na grad Gewerkenegg,  kjer boste po ogledu muzejskih zbirk prisostvovali praktični predstavitvi klekljanja Idrijske čipke in se, če boste želeli, tudi sami poskusili v prepletanju bombažnih nitk. Čipke si boste lahko tudi kupili.

Po tej zanimivi izkušnji in klepetu s klekljaricami se boste sprehodili do idrijske rudarske hiše v Bazoviški ulici in v živo videli tipično bivanjsko okolje 'knapovskih' družin iz konca 18. stoletja.

Po kosilu v eni od gostiln, kjer boste uživali ob izvrstni lokalni hrani – idrijskih žlikrofih in ostalih specialitetah, pa se boste  nato odpravili še do Spodnje Idrije, prijetnega malega mesteca, kjer si boste v starem delu, 'Na vasi' ogledali župnijsko cerkev Marije Vnebovzete s freskami znamenitega kartografa, jamomerca in načrtovalca klavž na Idrijci, Jožefa Mraka.

Sprehodili se boste še do starožitnega in veličastnega kmečkega dvorca Kendove družine iz leta 1377, ki je bil pred leti vzorno obnovljen in preurejen v hotel najvišje kategorije, Hotel Kendov dvorec*****.


 

]]> Wed, 28 Jul 2010 07:57:42 GMT 154-52792-1 <![CDATA[Dediščina 2. svetovne vojne - Idrija]]>
Vlogo in pomen Idrijsko-Cerkljanske regije v času druge svetovne vojne boste najbolje spoznali na vodenem ogledu tiskarne Slovenija na robu Vojskarske planote. Na vmesni poti pa vam ponujamo še voden ogled središča mesta Idrije in vojnega muzeja.

Kontaktne informacije
TIC Idrija
Vodnikova 3
05 37 43 916
ticidrija@icra.si
 

]]> Wed, 28 Jul 2010 08:00:11 GMT 165-52743-1 <![CDATA[Praznik traminca in dvig klopotca]]> Spoštovani,
vljudno vabljeni v osrčje Kapelskih goric na PRAZNIK TRAMINCA  IN  DVIG  KLOPOTCA, ki bo v nedeljo, 15. avgusta 2010, med 8. in 22. uro na Kapeli, pri prvi okroglo zgrajeni vinski kleti v Sloveniji.

Potrditev prisotnosti in dodatne informacije: Turistična pisarna Radenci (tel.: 02 565 18 89), www.ztsradenci.si
Vljudno Vas prosimo, da svojo prisotnost potrdite najkasneje do petka, 13. 8. 2010 (lahko vsak dan med 9. in 16. uro).


Organizatorja:  TD Klopotec Kapela, Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela
Soorganizatorji: Občina Radenci, Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo d.d., Zavod za turizem in šport Radenci
Pokrovitelja: Zdravilišče Radenci d.o.o., Radenska d..d.

]]> Mon, 26 Jul 2010 13:56:48 GMT 165-52744-1 <![CDATA[AnGora žur na Otlici]]> Mon, 26 Jul 2010 10:49:41 GMT 165-17170-1 <![CDATA[Ptujska poletna noč]]> Tue, 27 Jul 2010 07:00:45 GMT 134-52434-1 <![CDATA[Kraški motivi]]> Mon, 26 Jul 2010 08:28:58 GMT 132-45303-1 <![CDATA[Praznik breskev]]> Prireditelj, Turistično društvo Prvačina, se je za prireditev odločil predvsem zato, da bi slovensko javnost seznanil z razširjenostjo pridelovanja breskev v Vipavski dolini. Nasadi breskev so razširjeni predvsem v spodnji Vipavski dolini.

Sobota,31.07.:

Breskva Fest od 20.00 dalje:
- The Users
- The Maff
- Bohem
- Zaklonišče Prepeva
- DJ Stane

Nedelja,01.08.:
Tradicionalna prireditev

Ob 15.00 pričetek prireditve s pozdravnim nagovorom voditeljice Vesne Humar ter otvoritev tradicionalne razstave breskev, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, razstave fotografij z naslovom Trst, študentov prvega letnika fotografije na Višji strokovni šoli v Sežani in razstave peciva Društva žena Prvačina.

Ob 15.20:
- Prvačke mažorete
- Prvačka pleh muzika
- Amedea s psičko Boro in frizbii
- Skupina kotalkaric Mek Stajl
- Nastop mladih harmonikarjev

Ob 18.00:
Glasbeni nastop Špele Grošelj z ansamblom

Ob 19.20:
Pozdravni nagovor Tadeja Pišota, predsednika Turističnega društva Prvačina in gospe mag. Darinke Kozinc, podžupanje Mestne občine Nova Gorica

Ob 20.00:
Zabava s skupino Primorski fantje

Za hrano in pijačo je poskrbljeno, prireditev bo potekala pod šotorom za Kulturnim domom v Prvačini.
]]> Wed, 28 Jul 2010 11:57:00 GMT 129-52767-1 <![CDATA[18. TRADICIONALNA RANCARIJA]]> Tue, 27 Jul 2010 07:13:43 GMT 129-52768-1 <![CDATA[Rekreatur]]> Rekreatur TM je enostavno najbolj zanimiva kolesarsko rekreacijska prireditev, kar si jo lahko zamislimo. V nekaj dneh dobimo obilo kolesarjenja, druženja, spoznavanja in obiskovanja prelepih slovenskih vasi, krajev in mest, odlično zabavo in zanimivo tekmovanje" (Miroslav Braco Cvjetičanin, Kranjčanka - september 2009)

Rekreatur™ - ekipno kolesarjenje po Sloveniji, bo rekorden! Udeležilo se ga bo 41 ekip, ki jih sestavlja 264 kolesark , kolesarjev in 60 spremljevalcev. Začel se bo 26. avgusta s prologom v Lendavi (Terme Lendava). Pot bo 27. avgusta nadaljeval do Ptuja, 28.avgusta do Velenja in se 29.avgusta končal na Glavnem trgu v Kranju. Organizator, Studio OREH iz Kranja, je traso speljal skozi zanimive kraje, kjer bodo kolesarke in kolesarje v kontrolnih točkah ter etapnih ciljih pričakali gostoljubni predstavniki lokalnega turizma.
]]> Tue, 27 Jul 2010 13:01:13 GMT 129-52769-1 <![CDATA[Rekreatur...prihaja!]]> 21.avgusta 2010, s pričetkom ob 9.00 uri , bo na Glavnem trgu v Kranju "Rekreatur..prihaja! - praznik rekreativnega kolesarstva". Na ogled se bodo na enem mestu združili: turistična in kulinarična ponudba etapnih ciljev in kontrolnih točk, ki jih je in še bo obiskala karavana Rekreatura; predstavitev ekipe, udeleženke Rekreatura 2010 in žrebanje štartnih številk; kolesarski bolšji sejem. Živahno in pestro dogajanje bodo dopolnili glasbeniki Jazz kampa v Kranju.
]]> Tue, 27 Jul 2010 11:27:45 GMT 128-52615-1 <![CDATA[Živali iz Južne Amerike - srečanje z živalmi]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:02 GMT 128-52616-1 <![CDATA[Spoznajmo kače - srečanje z živalmi]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:02 GMT 128-52617-1 <![CDATA[Spoznajmo kače - srečanje z živalmi]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:02 GMT 128-52618-1 <![CDATA[Živalske oči - spoznavanje živali]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:03 GMT 128-52619-1 <![CDATA[Štefka in Poldka 2 - gledališka komedija]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52620-1 <![CDATA[Naurou (Francija) - world music koncert ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52621-1 <![CDATA[Piki teater (Slovaška): Pika Nogavička - gledališko lutkovna predstava ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52622-1 <![CDATA[Hiša otrok in umetnosti: Ficko, lutka iz nogavic - ustvarjalna delavnica ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52623-1 <![CDATA[Animateka - projekcije animiranih filmov]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52624-1 <![CDATA[DJ program: Nitz, Utti, Lux - klubski večer housa]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52625-1 <![CDATA[Anti-Pop Consortium (ZDA), Stekli psi (Slovenija) - eksperimentalni hip hop koncert]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52626-1 <![CDATA[DJ program: Mofiah Sound - klubski večer roots, reggae, dancehall in jungle glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52627-1 <![CDATA[Mali atelje (Andrej Štular): Rišemo strip - ustvarjalna delavnica ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:14 GMT 128-52628-1 <![CDATA[Mali atelje (Andrej Štular): Rišemo strip - ustvarjalna delavnica ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52629-1 <![CDATA[Emashie (Švica) - world music koncert ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52630-1 <![CDATA[DJ program: SL (Velika Britanija), KME (Velika Britanija), Sunneh (Slovenija) - klubski večer oldskoola, drum’n’bassa in]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52631-1 <![CDATA[Bernay’s Propaganda (Makedonija) - postpunk disco koncert ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52632-1 <![CDATA[Impro liga: Maestro Trnfesta - improvizacijsko gledališče]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52633-1 <![CDATA[Sopot (BiH) - koncert etno in elektronske glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52634-1 <![CDATA[StendAp:Trije okrogli in Dule - večer stand up komedije]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52635-1 <![CDATA[Zgodba o živalskem vrtu - gledališka predstava]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52636-1 <![CDATA[Vsi moji moški - osebnoizpovedni kabaret]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52637-1 <![CDATA[DJ program: Hellektro - klubski večer gothic, electro in industrial glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52638-1 <![CDATA[Lutkovno gledališče Fru-Fru: Trnuljčica - lutkovna predstava ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52639-1 <![CDATA[Hiša otrok in umetnosti: Princeska, lutka na palici - ustvarjalna delavnica za otroke]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52640-1 <![CDATA[Mikser - projekcije kratkih dokumentarnih in igranih filmov]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52641-1 <![CDATA[Reverse Engineering: festival neuveljavljenih skupin]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52642-1 <![CDATA[DJ program: Everything Goes Crew - klubski večer elektronske plesne glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52643-1 <![CDATA[DJ program: Everything Goes Crew - klubski večer elektronske plesne glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52644-1 <![CDATA[Dickless Tracy, Vulvathrone - koncert death metala in grind corea]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52645-1 <![CDATA[DJ program: Blu Mar Ten (Velika Britanija), SL & KME (Velika Britanija), Koltek & Massimo (Slovenija), Borka (Slovenija)]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52646-1 <![CDATA[Kolektiv Narobov in Gverila teater: Impro maraton (25-urna predstava)]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52647-1 <![CDATA[DJ program: Dulash Der DJ - klubski večer techna in acid housea]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52648-1 <![CDATA[Hic et nunc / Here and Now (Francija) - plesna predstava ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:15 GMT 128-52649-1 <![CDATA[DJ program: Krunch.it! - klubski večer elektronske plesne glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52650-1 <![CDATA[Koriandr (Slovenija) - world music koncert]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52651-1 <![CDATA[Staffan Björklunds Teater (Švedska): Starec in osel - lutkovna predstava ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52652-1 <![CDATA[Hiša otrok in umetnosti: Osliček, lutka iz recikliranega materiala - ustvarjalna delavnica ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52653-1 <![CDATA[Filmski večer: Večer slovenske animacije ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52654-1 <![CDATA[DJ program: Riba & Stojan - klubski večer housea]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52655-1 <![CDATA[Buldogi - punk koncert ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52656-1 <![CDATA[DJ program: Elektroliza - klubski večer electra]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52657-1 <![CDATA[Mali atelje (Aleksandra Gruden): Ustvarjamo-recikliramo - ustvarjalna delavnica ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52658-1 <![CDATA[Mali atelje (Aleksandra Gruden): Ustvarjamo-recikliramo - ustvarjalna delavnica ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52659-1 <![CDATA[Skate Contest - tekmovanje rolkarjev]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52660-1 <![CDATA[NLP, Kreshesh Nepitash, Dead Dildo Drome - punk in hardcore koncert]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52661-1 <![CDATA[DJ program: Osumljeni žur - DJ Reister gosti - klubski glasbeni večer]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52662-1 <![CDATA[Unexpected Productions (ZDA): Spoken - improvizacijsko gledališče ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52663-1 <![CDATA[Gverila teater: Gverila - improvizacijsko gledališče]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52664-1 <![CDATA[Kar češ brass band - koncert etno folk glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52665-1 <![CDATA[Monty Python (Slovenija) - gledališka predstava ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52666-1 <![CDATA[DJ program: Volatile, Poll A Rock and Mystery guest - klubski večer elektronske plesne glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52667-1 <![CDATA[The Real McKenzies (Kanada) - folk punk koncert ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52668-1 <![CDATA[Projekcije dokumentarnih filmov študentov AGRFT ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52669-1 <![CDATA[DJ program: Disconekt @ Trnfest - Pytzek (Hrvaška), Malalavka (Slovenija) - klubski večer disco glasbe]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:16 GMT 128-52670-1 <![CDATA[BBOY Street Contest - tekmovanje breakdance plesalcev]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52671-1 <![CDATA[DJ program: Code.EP Crew - klubski večer funka, hip hopa in breakbeata]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52672-1 <![CDATA[Brezno - folk metal koncert ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52673-1 <![CDATA[Maša Kagao Knez - delavnica afriških plesov ]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52674-1 <![CDATA[Laibach - degeneriran pop koncert ]]>

Svetovno znana slovenska alternativna skupina Laibach je svoj prepoznaven izraz zasnovala v sodelovanju z umetniškim gibanjem NSK (Neue Slowenische Kunst). Skupina, ki deluje od leta 1980, je s provokativno uporabo simbolov in estetike totalitarističnih ideologij postala prepoznavna kot svojevrsten kulturni pojav že v času bivše Jugoslavije.

]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52675-1 <![CDATA[Velike zveri - spoznavanje živali]]> Fri, 23 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52733-1 <![CDATA[Ohranimo želve - srečanje z živalmi]]> Sat, 24 Jul 2010 02:56:03 GMT 128-52734-1 <![CDATA[Šimpanzi - spoznavanje živali ]]> Sat, 24 Jul 2010 02:56:04 GMT 128-52735-1 <![CDATA[Hiša inkubator in valitev - spoznavanje živali]]> Sat, 24 Jul 2010 02:56:05 GMT 128-52736-1 <![CDATA[Gospod Ficko - spoznavanje živali]]>

Otroci bodo podrobneje spoznali najboljšega prijatelja Pike Nogavičke.

]]> Sat, 24 Jul 2010 02:56:21 GMT 128-52737-1 <![CDATA[Priraščanje - razstava več avtorjev]]> Sat, 24 Jul 2010 02:56:21 GMT 128-52739-1 <![CDATA[Slovenske gozdne živali - srečanje z živalmi]]> Sat, 24 Jul 2010 06:56:05 GMT 128-52740-1 <![CDATA[Kače, kuščarji in želve - spoznavanje živali]]> Sat, 24 Jul 2010 06:56:05 GMT 128-52747-1 <![CDATA[Terrence McNally, David Yazbek: Do nazga! - muzikal]]>

Režija: Matjaž Pograjc
Igrajo: Uroš Smolej, Vid Valič/Damir Leventić, Gašper Jarni, Danijel Malalan, Brane Vižintin, Sandi Pavlin, Sebastjan Starič, Žigan Krajnčan in Deni (Total knockout), Nuška Drašček, Maja Martina Merljak, Lara Jankovič, Sabina Kogovšek Zrnec, Vesna Slapar/Barbara Krajnc in Rebeka Dremelj

]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:18 GMT 128-52748-1 <![CDATA[Tony Cetinski (Hrvaška) - pop]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:18 GMT 128-52749-1 <![CDATA[Chippendales - moška strip-tease in plesna predstava]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:19 GMT 128-52750-1 <![CDATA[Chippendales - moška strip-tease in plesna predstava]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:19 GMT 128-52751-1 <![CDATA[Salsa Power - 7. festival Salse ]]>

Gostujoči tuji in slovenski učitelji bodo na delavnicah delili svoje znanje in izkušnje. Udeleženci bodo lahko izbirali med različnimi stili salse, kot so LA stil, NY stil, Cuban salsa, bachata, reggaeton ali Rueda de Casino, salsa, ki se pleše v krogu. 

V treh dneh bo festival postregel z delavnicami v štirih zahtevnostnih nivojih, od začetnikov do profesionalnih plesalcev salse.

Več informacij o festivalu je na voljo na spletni strani http://www.salsapower.si.

]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:20 GMT 128-52753-1 <![CDATA[Vinko Coce, Klapa Maslina in Cambi (Hrvaška) - etno folk]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:20 GMT 128-52754-1 <![CDATA[Pop design z gosti - pop rock koncert]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:20 GMT 128-52755-1 <![CDATA[Boy George (Velika Britanija) - pop koncert]]>

Boy George je bil eden prvih odkrito istospolno usmerjenih glasbenih zvezdnikov, kar je poudarjal tudi s spolno neopredeljivim slogom oblačenja. Potem ko se je s skupino Culture Club v začetku 80-tih let uveljavil kot eden pionirjev novoromantične glasbe, kasneje pa se je uveljavil še pod lastnim imenom. V svoji karieri je odmevno deloval tudi kot DJ, modni oblikovalec in fotograf.

]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:21 GMT 128-52771-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52772-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:17 GMT 128-52773-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:18 GMT 128-52774-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:18 GMT 128-52775-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:19 GMT 128-52776-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:19 GMT 128-52777-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:19 GMT 128-52778-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:20 GMT 128-52779-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:20 GMT 128-52780-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:21 GMT 128-52781-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:21 GMT 128-52782-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:22 GMT 128-52783-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:22 GMT 128-52784-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:22 GMT 128-52785-1 <![CDATA[Kot noč in dan]]> [akcijska komedija] Nedolžen zmenek na slepo v zabavni akcijski avanturi združi na videz povsem različna človeka: zapeljivo, naivno in predvidljivo June ter spontanega in drznega skrivnega agenta Millerja. Ona želi priti na sestrino poroko, on mora zavarovati dragocen izum, ki si ga želijo prilastiti zločinci. Nenavadni par je prisiljen združiti moči, kar povzroči zabaven kaos divje akcije, kjer lahko za neobičajno ravnovesje poskrbita le njuni popolni (in usodno privlačni) nasprotji.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/kot-noc-in-dan/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:23 GMT 128-52788-1 <![CDATA[Zadnji gospodar vetra 3D]]> [domišljijska akcijska pustolovščina] Režiser skrivnostnih filmov Šesti čut, Znamenja in Dogodek prikazuje pustolovščino mladega Aanga, potomca mističnega ljudstva, ki zna upravljati z mogočnimi silami narave. Tudi v njegovem otroškem telesu se skriva nenavadna zmožnost upravljanja z močjo vetrov, zato se s preudarno Kataro, gospodarico vode, in njenim pogumnim bratom Sokkom odpravi na nepozabno avanturo, polno osupljivih dvobojev. Toda zlobne gospodarje ognja lahko ustavi le izbranec, ki zna upravljati z vsemi štirimi elementi narave, zato mora Aang sprejeti svoje poslanstvo in izpolniti neizbežno usodo.

Povezava: http://www.kolosej.si/filmi/film/zadnji-gospodar-vetra-3d/]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:27 GMT 128-52732-1 <![CDATA[Izvir voda in glas srca 2010 - program avgust 2010]]> IMAGO SLOVENIAE
»Izvir voda in glas srca«
Program – avgust 2010


Trg Pavla Rušta, Vipava
Sobota, 7. avgust ob 20.00 uri
MARC FAMLY BAND & DUSTY BLUES BAND


Trg Pavla Rušta, Vipava
Sobota, 14. avgust ob 20.00 uri
SLOVENSKI CITRARSKI KVARTET – vstopnina 5 eur


Lozice pred župniščem
Sobota, 28. avgust ob 20.00 uri
MONTY PYTHON – PESMI IN SKEČI (Nika Vipotnik s prijatelji)


Podraga pred župniščem
Nedelja, 29. avgust ob 20.00 uri
TAMBURJAŠI



Lepo vabljeni!

]]> Fri, 23 Jul 2010 10:43:28 GMT 128-52752-1 <![CDATA[Dejan Zavec (Slovenija) : Rafal Jackiewicz (Poljska) - boksarski dvoboj za naziv svetovnega prvaka v velterski kategorij]]>

Obračun bo še posebej vznemirljiv zato ker je Jackiewicz sploh edini boksar, ki je doslej porazil Zavca. To se je zgodilo 29. novembra 2008 v Katovicah, ko je Jackiewicz zmagal po sodniški odločitvi.

]]> Tue, 27 Jul 2010 02:56:20 GMT 128-52786-1 <![CDATA[Slovenija : Španija - košarkarska tekma]]>

Slovenski košarkarji, med njimi Jaka Lakovič, Goran Dragić, Boštjan Nachbar, Beno Udrih in drugi, se bodo soočili z evropskimi in svetovnimi prvaki ter olimpijskimi podprvaki, za katere bodo zaigrali Juan Carlos Navarro, Rudy Fernández, Ricky Rubio, Marc Gasol in drugi.

Do nadaljnjega vstopnic ni več, saj so bile vse razprodane, a bodo, v kolikor jih povabljeni gostje ne bodo izkoristili v celoti, na voljo na dan tekme, 10. avgusta.

]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:26 GMT 128-52787-1 <![CDATA[Slovenija : Avstralija - nogometna tekma]]>

Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze napredovala za šest mest in je devetnajsta, kar je njen največji dosežek v zgodovini samostojne Slovenije.

Reprezentanca Avstralije se je na letošnje svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki uvrstila kot zmagovalka svoje kvalifikacijske skupine. Na lestvici Mednarodne nogometne zveze je trenutno dvajseta.

]]> Wed, 28 Jul 2010 02:56:27 GMT 219-47613-1 <![CDATA[Ribiški praznik]]> Wed, 28 Jul 2010 13:20:06 GMT 219-52541-1 <![CDATA[20. Okarina etno festival Bled 2010]]>
Začetki festivala segajo v leto 1991, ko so se na Bledu predstavile tri skupine iz Slovenije in Češke; dve leti kasneje je festival obiskal tudi nekatere druge slovenske kraje, a se je kmalu vrnil na Bled.

Festivalska ponudba je vsako leto bogatejša – ne kvantitativno, temveč kakovostno. Na sporedu je resda manj koncertov kot nekoč, a je ta dragocena parada preteklosti prava poslastica za tiste zelo številne obiskovalce, ki znajo ceniti glasbene poslastice.
]]> Wed, 28 Jul 2010 13:41:51 GMT 219-52745-1 <![CDATA[Festival Poletje v Bukowci]]> Festival Poletje v Bukowci
»Poletje presenečenj«

Festival za vse generacije in okuse kjer vsakdo najde nekaj zase. Festival ponuja rock koncerte na prostem, turnir v malem nogometu ter odbojki na mivki, predavanja, večer stand up komedije, gledališko predstavo, številna presenečenja itd. Obiščite nas, ne bo vam žal.

Projekt Poletje v Bukowci je prejemnik priznanja za naj prostovoljni mladinski projekt leta 2009.

]]> Mon, 26 Jul 2010 12:18:05 GMT 219-30475-1 <![CDATA[Kamfest - festival z razgledom]]> Med 8. in 21. avgustom bo v Kamniku potekal 6. festival Kamfest. V štirinajstih dneh se bo na njem zvrstilo več kot 40 izvajalcev z glasbenim, gledališkim in programom za otroke. Med drugim boste lahko slišali Neco Falk z Mačjim mestom (8. 8. ob 20.00.), hrvaško etno zasedbo Kries (11. 8. ob 20.00), škotska pripovedovalska mojstra Toma Muira in Lawrenca Tullocha (12. 8. ob 22.00), Dalaj Eegola (14. 8. ob 20.00), vrhunsko slovensko sopranistko Ireno Preda (15. 8. ob 20.00), hrvaške surf-rockerje The Bambi Molesters (18. 8. ob 20.00), kultno srbsko skupino Darkwood Dub (19. 8. ob 20.00) in skupino Terrafolk
(21. 8. ob 20.00).

V okviru letošnjega festivala potekajo tudi štiri kreativne delavnice, katerih rezultati bodo prav tako predstavljeni v okviru festivala: mednarodna arhitekturna delavnica Festivalsko mesto, v okviru katere študentje različnih evropskih univerz urejajo festivalska prizorišča, pri čemer izhajajo iz obstoječe mestne arhitekture in urbanistične ureditve; gledališko delavnico bosta vodila režiser Mare Bulc in kipar Miha Erman, pripovedovalsko delavnico že omenjena Tom Muir in Lawrence Tulloch, glasbeno delavnico z imenom Godalkanje pa pripravlja prva
violina skupine Terrafolk Bojan Cvetrežnik.

Novost letošnjega festivala je plesišče, ki bo šest festivalskih večerov gostovalo za mestno Kavarno Veronika, vsak večer pa bo posvečen drugi glasbeno-plesni zvrsti. Prav tako je posebnost letošnjega festivala sodelovanje z MAKfestom, festivalom mladinske altruistične kulture, ki je svojo prvo edicijo doživel letos spomladi v Ljubljani in ki ga pripravljajo dijakinje ljubljanske Gimnazije Poljane.

]]> Mon, 26 Jul 2010 14:26:18 GMT 219-52742-1 <![CDATA[2. Festival Kranjske klobase]]> 2. Festival Kranjske klobase, ki je v organizaciji Hiše kulinarike Jezeršek in Športnega društva Sora v celoti posvečen poznanemu in zaščitenemu slovenskemu gastronomskemu izdelku.

Začetki festivala segajo v leto 2004, saj na pobudo nekaterih posameznikov v Hiši kulinarike Jezeršek potekalo prvo državno strokovno in ljubiteljsko ocenjevanje kranjskih klobas. To ocenjevanje se je z leti vedno bolj razvijalo in je pomembno sooblikovalo tudi prizadevanja za zaščito tega izjemnega prehranskega izdelka Slovenije.

V letu 2009 se je uspešno izvedel 1. Festival Kranjske klobase in v slovenski prostor pripeljal zanimivo turistično prireditev z gastronomsko vsebino. Zajema strokovne, izobraževalne, zabavne in predvsem tudi vrhunske umetniške sestavine.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:53:19 GMT 2602-5690-1 <![CDATA[Okrepčevalnica Naci]]> Mon, 26 Jul 2010 08:04:38 GMT 2602-7679-1 <![CDATA[Združenje vinarjev Konzorcij Zelen]]> Petnajst zasebnih pridelovalcev in Agroind Vipava 1894 d.d. vsak z enim glasom in na enakopravni osnovi, so po večletnih prizadevanjih 18. marca 2003 ustanovili Konzorcij Zelèn, organiziran kot gospodarsko interesno združenje.

Člani konzorcija pridelujejo zelèn na 15 ha vinogradov s 45.000 trtami. Vključene so tudi površine članov KZ Vipava, ki oddajajo grozdje zelèn v vipavsko klet.
V Konzorcij so vključeni:
• Franc Premrn, Orehovica 11a, 5272 Podnanos, tel.: 041 745 020
• Agroind Vipava 1894 Vipava d.d., Vinarska c. 5, 5271 Vipava, tel. 05 367 12 00
• Jordan Cigoj, Črniče 91, 5262 Črniče, tel.: 05 366 60 09
• Maksimiljan Ferjančič, Erzelj 18, 5271 Vipava, tel.: 05 364 88 01
• Branko Furlan, Zavino 33, 5295 Branik, tel.: 041 728 587
• Martin Krapež, Vrhpolje 95, 5271 Vipava, tel.: 040 219 500
• Miran Marc, Slap 83a, 5271 Vipava, tel.: 041 362 825
• Srečko Marc, Slap 24, 5271 Vipava
• Anton Petrič, Planina 56a, 5270 Ajdovščina, tel.: 041 830 777
• Samuel Poljšak, Gradišče 39a, 5271 Vipava, tel.: 041 411 001
• Franc Potočnik, Orehovica 24, 5272 Podnanos, tel.: 05 366 91 02
• Darko Rosa, Podnanos 43, 5272 Podnanos, tel.: 041 769 138
• Stojan Trošt, Slap 72, 5271 Vipava, tel.: 041 594 285
• Jurij Žorž, Slap 13, 5271 Vipava, tel.: 041 698 566
• Pavlo Žorž, Slap 15, 5271 Vipava, tel.: 041 551 105
• Erik Uršič, Slap 76, 5271 Vipava, tel.: 041 724 905
• Franc Andlovic, Gradišče pri Vipavi 39, 5271 Vipava, tel.: 041 678 634
• Zmago Petrič, Planina 111, 5270 Ajdovščina, tel.: 041 616 091
• Tomaž Fabčič, Podraga 52, 5272 Podnanos, tel.: 041 508 308
• Peter Ferjančič, Planina 73, 5270 Ajdovščina, tel.: 041 834 013
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:20:55 GMT 2602-7680-1 <![CDATA[Posestvo Sutor, Podraga, Vipava]]> Podraga je značilna primorska vas: stisnjene uličice, kamniti zidovi, majhna okna z okenskimi okviri, kamni na strehah. Leži na skrajnem začetku Vipavske doline.

Ime posestva - Sutor - izhaja iz latinščine in pomeni čevljar, saj naj bi nekoč bila na tej vinogradniški kmetiji tudi čevljarska delavnica.

Kleti na kmetiji so s konca predprejšnjega stoletja, prostor iz leta 1933 so preuredili v degustacijsko sobo, mesto druženja.
Vinograde vzgajajo naravi prijazno, po starih metodah. Zato so gosto zasajeni, vzgojna oblika je nizka, obremenitve majhne.

Vzgajajo vinske sorte chardonnay, rebula, laški rizling, modri pinot, merlot, malvazija in sauvignon.

Polnijo vina Chardonnay, Sauvignon, Burja, Merlot in Rebula.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
 
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:20:18 GMT 2598-5948-1 <![CDATA[Hotel Sabotin]]> Restavracija s skupno 150 sedeži pomeni srce tega manjšega hotela v 1000-letnem Solkanu, v obnovljeni podeželski vili iz 2. polovice 18. stoletja, na križišču poti iz Nove Gorice v Posočje. Gostom hotela in zunanjim gostom (možna so tudi skupinska praznovanja in prireditve) ponuja širok izbor jedi lokalne in sezonsko obarvane kuhinje, pripravljenih na nov način. Letni vrt pod zeleno arkado bujne glicinije je posebno prijeten poleti ob kozarčku osvežilne pijače, ko zaveje svež zrak ob Soči.
Gostje restavracijo poznajo po številnih jedeh, pri pripravi le-teh pa se uporablja veliko svežih zelišč in dišavnic z lastnega vrta! V januarju restavracija zaživi v ritmih, melodijah in okusih gostujoče šumadijske kuhinje.
Lokal je kot nalašč za poslovna srečanja, kosila in večerje, pa tudi za poročne obede, praznovanja rojstnih dnevov in podobne prireditve zaključenih družb. O vseh podrobnostih se bodo z vami z veseljem pogovorili. Veliko prednost predstavlja prostorno parkirišče, udoben hotel pa je odlično izhodišče za izlete v Brda, Posočje in Vipavsko dolino. Posojajo kolesa in ponujajo številne masaže po zelo ugodnih cenah.

]]> Mon, 26 Jul 2010 11:02:58 GMT 2598-10094-1 <![CDATA[Pizzeria & spaghetteria O.K. Corral]]> Mon, 26 Jul 2010 11:03:41 GMT 2598-10676-1 <![CDATA[Restavracija Logatčanka]]> penzionska, à-la-carte, internacionalna, morske specialitete, vegetarijanske jedi, dietna hrana – po dogovoru, posebnosti: fitness menuji.

Pogostitve zaključenih družb, poročna slavja do 180 gostov, (mladoporočenca se lahko predhodno naučita plesa v GRC-ju), pripravijo poročne torte, lahko tudi cvetlične aranžmaje.

Vinska klet (do 40 oseb), bar, restavracija. Dodatna storitev: catering.]]> Tue, 27 Jul 2010 09:54:44 GMT 2598-10685-1 <![CDATA[Marché gostinstvo, Lom I]]> Tue, 27 Jul 2010 09:53:24 GMT 2598-10686-1 <![CDATA[Marché gostinstvo, Lom II]]> Tue, 27 Jul 2010 09:53:43 GMT 2598-10703-1 <![CDATA[Okrepčevalnica in pizzeria Zvonček]]> Tue, 27 Jul 2010 09:54:28 GMT 2598-10709-1 <![CDATA[Pizzerija Bolero]]> Okoli 20 vrst pizz, posebnost: po želji polnozrnato testo.
]]> Tue, 27 Jul 2010 10:00:28 GMT 2598-10710-1 <![CDATA[Pivnica in pizzeria Pr' Krištof']]> Tue, 27 Jul 2010 09:50:56 GMT 2598-10721-1 <![CDATA[Okrepčevalnica in pizzeria Tavžentroža]]> 15 različnih vrst pizz, na zalogi vedno več kot 30 dodatkov; ostala ponudba: domače suhe klobase, mešani narezki, različni sendviči, tatarska postrgača – zaseka, sir, salama, klobasa, pršut, zelenjava ter solatni krožniki
Več vrst menujev za zaključene družbe po predhodnem naročilu.

Posebnost: ob nedeljah pripravljajo različne prigrizke: svinjska ali telečja pečenka, domače krvavice, pečenice ali prekajene domače klobase, ocvrti kalamari…
]]> Tue, 27 Jul 2010 11:58:02 GMT 2594-3222-1 <![CDATA[Gostilna Pod kostanji]]> http://www.pod-kostanji.si/

Jeziki sporazumevanja: slovensko, italijansko, nemško, angleško, hrvaško

Način plačila: gotovina, kreditne in bančne kartice

Ponudba: Jedi z žara, malice, kosila, sladoledni vrt.]]> Tue, 27 Jul 2010 06:14:47 GMT 2594-3223-1 <![CDATA[Gostilna Turk]]> Domača hrana, vse sestavine so vedno sveže in jih pridelajo sami, uporabljajo recepte, ki prehajajo iz roda v rod.

Kmečke jedi: kmečko zelje, obara z ajdovimi žganci, bržola po domače, domača bula, klobase iz zaseke.

Tradicionalna kuhinja: svinjska pečenka z rdečo papriko, pražena jetrca, sirovi in ajdovi polmeseci, žlikrofi.

Priloge: vsakodnevna pestra izbira prilog, nekatere nastanejo po trenutnem navdihu.

Gobove jedi: gobova juha, domača klobasa iz zaseke z jurčki

Organizacija porok, zabav.


Nudijo tudi nastanitev:
Postelj: 6:
2 x enoposteljna soba
2 x dvoposteljna soba.


Oprema: tv, klima, sušilec za lase, mini bar, tuš, priključek za internet, radio.

Namestitev z zajtrkom, polpenzion, polni penzion.

Lega na podeželju.

Parkirišče, garaža za 2 avtomobila; otroško igrišče, prostor za piknik.

Možnost plačila: bančne in kreditne kartice, gotovina.

Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški, nemški, italijanski, francoski, hrvaški, svahili.

]]> Mon, 26 Jul 2010 12:50:16 GMT 2594-3417-1 <![CDATA[Gostišče Jeršin]]> Gostišče Jeršin z bogato tradicijo ponuja tudi nastanitev.
Postelj: 26:
10 x dvoposteljne, dodatna ležišča po dogovoru.
Tip nastanitve: zajtrk – samopostrežni, polpenzion, polni penzion.
V sobi: tv, tuš, priključek za internet.
Dobrodošle živali po dogovoru,
Lega: mestno središče.
Garaža po dogovoru, parkirišče.
Možnost plačila: bančne in kreditne kartice, gotovina
Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški, nemški, hrvaški

]]> Mon, 26 Jul 2010 12:17:38 GMT 2594-3418-1 <![CDATA[Gostilna pri Rezki]]> Domače jedi, posebnost: vse sestavine so pridelane doma.

Postelj: 5:
1 x enoposteljna
2 x dvoposteljna
(možnost treh dodatnih ležišč po dogovoru).


Tip nastanitve: nočitev z zajtrkom.

V sobi: tv, tuš, priključen za internet po dogovoru.

Lega: na podeželju.

Pogled na planine, gozd

Garaža po dogovoru, otroško igrišče, vrt.

Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški, nemški, italijanski, hrvaški.

Način plačila: gotovina.

]]> Mon, 26 Jul 2010 13:32:58 GMT 2594-3855-1 <![CDATA[Gostišče Šterk]]> Mon, 26 Jul 2010 11:04:22 GMT 2594-5491-1 <![CDATA[Gostilna Podfarovž]]> Fri, 23 Jul 2010 09:25:34 GMT 2594-7578-1 <![CDATA[Gostilna Ciril Verdelj, s.p.]]> Tue, 27 Jul 2010 09:46:21 GMT 2594-7791-1 <![CDATA[Kavarna Nova]]> Tue, 27 Jul 2010 06:31:44 GMT 2594-8280-1 <![CDATA[Kavarna Ritmo Cafe]]> Tue, 27 Jul 2010 09:22:02 GMT 2594-8463-1 <![CDATA[Gostišče Stari kovač]]> 100 m od centra Bovca v smeri proti letališču.
]]> Wed, 28 Jul 2010 11:03:14 GMT 2594-10641-1 <![CDATA[Restavracija in picerija Felicijan]]> Tue, 27 Jul 2010 07:50:04 GMT 2594-10664-1 <![CDATA[Gostilna Žolnir d.o.o.]]> Gostilna Žolnir d.o.o.
Nudijo vam široko paleto jedi domače in mednarodne kuhinje, specialitete - domače štruklje, jedi iz divjačine, kmečke pojedine, ribje jedi. Dodatna ponudba - v zidanici pripravijo degustacijo vin in tradicionalne domače jedi. Gostom je na voljo 12 sob in 4 apartmaji.]]> Mon, 26 Jul 2010 09:03:08 GMT 2594-10677-1 <![CDATA[Kavarna Glow cafe]]> Tue, 27 Jul 2010 06:52:48 GMT 2594-10678-1 <![CDATA[Pivnica Zoro]]> Tue, 27 Jul 2010 07:49:13 GMT 2594-10682-1 <![CDATA[Titovo Velenje Pub]]> Tue, 27 Jul 2010 07:50:40 GMT 2594-10697-1 <![CDATA[Gostilna Baron]]> Tue, 27 Jul 2010 09:31:19 GMT 146-425-1 <![CDATA[Pohodniško planinska pot Krnska jezera]]> 8-urno ali krajšo 5-urno različico poti.

V prvem primeru pustite avtomobil ob vhodu v dolino Lepene.

Ob reki Lepenici začnete rahel vzpon proti Domu dr. Klementa Juga.

Pot je primerna za vroče poletne dni, saj v glavnem poteka po hladni gozdni svežini, deloma po stari italijanski mulatjeri.

Na višini 1300 m boste med počitkom uživali v gorskem pejsažu s stoletnimi smrekami.
 
Čez dvajset minut zagledate Krnsko jezero z mogočnim Krnom v ozadju.

Kopanje v jezeru je prepovedano, saj bi lahko ogrozilo občutljiv vodni ekosistem.

Zato pa si v Koči pri Krnskih jezerih privoščite eno najboljših jot v Julijcih.

Krajša različica poti se začne s parkiranjem pri Domu dr. Klementa Juga.

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:53:59 GMT 146-739-1 <![CDATA[Bavšica - B5b]]> Ko se ob šumenju Šunika, potoka, ki si zasluži svoje ime, povzpnemo po Klancu, se nam nepričakovano odpre dolina Bavšica.

Dolina pod strmimi pobočji Krnice, Črnega vrha, Bavškega Grintavca in Svinjaka, ki je včasih nudila zavetje več kot sedemdesetim prebivalcem, danes pa so se v njej udomačile živali – srnjad in ptice.
 
Mnogi jo označujejo za biser Triglavskega narodnega parka, saj je to kraj, kjer se duša in telo odpočijeta od sodobnega tempa življenja.

Pešpot, ki nas do te »oaze miru« pripelje pod pobočji Svinjaka, je s pomočjo LTO-ja obnovilo Čebelarsko društvo Bovec, ki vzdržuje tudi lani obnovljen Matijev čebelnjak.

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:51:11 GMT 146-774-1 <![CDATA[Pot v Lepeno in h Krnskim jezerom]]> 8-urno ali krajšo 5-urno različico poti.

V prvem primeru pustite avtomobil ob vhodu v dolino Lepene.
 
Ob reki Lepenici začnete rahel vzpon proti Domu dr. Klementa Juga.

Pot je primerna za vroče poletne dni, saj v glavnem poteka po hladni gozdni svežini, deloma po stari italijanski mulatieri.

Na višini 1300 m boste med počitkom uživali v gorskem pejsažu s stoletnimi smrekami.

Čez dvajset minut zagledate Krnsko jezero z mogočnim Krnom v ozadju.

Kopanje v jezeru je prepovedano, saj bi lahko ogrozilo občutljiv vodni ekosistem.

Zato pa si v Koči pri Krnskih jezerih privoščite eno najboljših jot v Julijcih (pojasnilo za tujce: enolončnica iz zelja ali repe, fižola in krompirja).

Krajša različica poti se začne s parkiranjem pri Domu dr. Klementa Juga.

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:55:11 GMT 146-1127-1 <![CDATA[Plužna - B2]]> B2 - Plužna,
čas hoje 2 uri,
višinska razlika 175 m.


Nezahtevna, priljubljena sprehajalna pot po bližnji okolici Bovca.

Sprehod začnemo v Bovcu in se odpravimo do postaje A - Dvor žičnice na Kanin.
Nadaljujemo po kolovozu preko Radulja do makadamske ceste iz Podklopce do Plužen.
Zavijemo desno po cesti preko mostu čez Ročico, potem pa takoj levo in naprej po poti preko mostu čez Gljun navkreber do kanala za HE.
Tu zavijemo desno in sledimo kanalu do akumulacijskega jezera.
Nedaleč od jezera si lahko ogledamo izvir in slap Gljuna.
Nadaljujemo preko mostu čez Gljun najprej po betonski, potem pa po asfaltni cesti do Plužen.
Iz Plužen se po glavni cesti vrnemo v Bovec.


]]> Wed, 28 Jul 2010 10:53:16 GMT 146-1132-1 <![CDATA[Žaga - S1a]]> 2 uri dolga,
krožna sprehajalna pot, ki se začne in konča v vasi Žaga.

Poleg ogleda odmaknjenih slapov, pašnikov in hlevov nam izlet ponuja tudi razgled na korita reke Učje.

Značilne za korita Učje so jeklenice za spravilo sena, speljane z enega na drug breg korit.

Izhodišče je Gostilna Pri mostu na Žagi, od koder nadaljujemo nad levim bregom Učje do Hlevišč, kjer se začne krožni del poti.

Krog nas popelje od vrha do dna slapov Globoškega potoka in nazaj do Hlevišč.

Od tu se vračamo po isti poti do izhodišča.

Pri Hleviščih je odcep poti, ki se naveže na Visoko Rozajansko pot.

Globoški potok je primeren za soteskanje.

Svetujemo previdno hojo, ker je pot mestoma izpostavljena.


]]> Wed, 28 Jul 2010 10:58:47 GMT 146-1254-1 <![CDATA[Bovec - B1]]> Bovec - letališče - Čezsoča - Jablenca - Sotočje - Vodenca - Ravelnik - Bovec
Razgledna dolinska sprehajalna pot po jugovzhodnem delu Bovške kotline, po terasah in ob rekah Soči ter Koritnici.

Od Bovca do Čezsoče najprej čez Rupo in potok Gereš ter mimo znamenja do letališča, od tam po stezi, do roba terase in po pobočju skozi borov gozd do mosta čez Sočo.
Na bovški terasi lep razgled na celotno panoramo bovških gora.
Od mosta po asfaltni cesti do središča Čezsoče (45 min.). 
V središču vasi (ogled reliefa fronte v 1. svetovni vojni) odcep na levo po asfaltni cesti (možna bližnjica od Gorenje vasi) na najnižji terasi do kopališča na Slatenku, dalje od konca asfaltne ceste po levi makadamski cesti mimo Uštinca do zaselka Jablenca (od Čezsoče 3 km).
Med potjo lepi pogledi na Sočo, na stranske potoke in na prodne bregove.
Za Jablencami, od koder je možno nadaljevanje poti ob Soči ali na Golobar, po stezi
na viseči most, kjer je razcep treh poti, pot desno po grapi Potoka in
naravnost vodi do vasi Kal Koritnica.
Nadaljujemo po levi stezi ob Soči proti Bovcu oziroma Vodencam; vmes je sotočje Soče in Koritnice, zanimivi skladi krednega fliša v strugi in kajakaška proga.
Onstran mostu na desnem bregu Koritnice turistični zaselek in kamp Vodenca, od tam na bovško teraso in do Bovca (2,5 km), vmes griča Rabeljk in Stržišče, kjer je bilo najzgodnejše predzgodovinsko naselje in je potekala Soška fronta.

Nezahtevna, a dolga sprehajalna pot,
okrepčevalnica,
brez pomembnejšega vzpona,
uporaba karte,
cca 4 ure,
senčno.

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:51:30 GMT 146-1272-1 <![CDATA[Bovec - Visna B3]]> Bovec - Zavrzelno - Visna - Kucer - Bovec

Razgledno podnožje Rombonskega pogorja s pogledom na Bovško kotlino,
pokrajina samotnih kmetij z značilnim kmetijstvom,
reja drobnice.

Iz Bovca po asfaltni cesti proti Plužnam, na vrhu klanca Ušje naprej do odprtega sveta s pogledom na Kaninsko pogorje in na razloženo naselje Zavrzelno ter na travnike s kamnitimi podpornimi zidovi (kašte in miri) za skromne krompirjeve njivice, čomparje (krompir je po bovško čompe).
Od asfaltne ceste odcep makadamske ceste, nato prvi odcep desno za hišo, od tam po gozdni cesti mimo več domačij, ki se še ukvarjajo z rejo drobnice, z ovcami bovške pasme in s kozami (tradicionalno kmetijstvo poleg krošnarjenja in rudarstva v Rablju).
Do najvišje točke pri studencu Pod malim plazom, od tam bodisi po markirani poti pred domačijo Zepa desno navzdol v Bovec mimo antene ali naprej po markirani zložni poti proti vzhodu mimo domačije rejca drobnice Zepa, nato navzdol proti Bovcu ali še naprej po nemarkirani poti pod kaninskimi pobočji.

Nezahtevna pot,
250 m višinske razlike,
uporaba karte,
cca 2 uri,
brez okrepčevalnice.]]> Wed, 28 Jul 2010 10:51:56 GMT 146-1282-1 <![CDATA[Plužna - Gozdec B6]]> Plužna - izvir Gljuna - Poljanca - Malenski žleb - Peča - Plužna

Višinska razgledna pot z naravnimi znamenitostmi.

Od Plužen po cesti ali čez plužensko polje do izvira Gljuna, vmes pogled v strma pobočja Peča z občasnima izviroma iz kratkih jam Mačkova jama in Kladenki.
Na levi je odcep do slapa Virje.
Nad izvirom Gljuna nadaljevanje poti naravnost mimo razcepa poti proti Srnici, čez običajno suho strugo potoka Srnica do osamljene staje.
Do sem mogoče priti tudi prek travnate vzpetine Hriv od jezera.
Od osamljene staje po markirani poti navzgor v pobočje Poljance do dveh opuščenih senikov, nato dalje po temenu Poljance, vmes imenitno razgledišče na Bovško kotlino, nato na prisojni strani še dve opuščeni hiši.
Na zadnji del Poljance prek strmejše skalnate stopnje, tam še dve opuščeni stavbi, na zgornjem koncu zadnjega travnika spominsko obeležje padlim partizanom, ki so jih med počitkom presenetili nemški vojaki.
Od izvira Gljuna do sem cca 35-45 minut normalne hoje.
Nadaljevanje poti  po vodoravno potekajoči mulatjeri nad Malenskim žlebom, nad potjo vhoda v dve jami.
Nato v dno Malenskega žleba, po njem navzgor do izhoda iz soteske v desno pri spodmolih.
Nadaljevanje po mulatjeri, do najvišje točki poti, cca 900 m, položno navzdol do kaninske ceste.
Od Poljance do sem 30 minut hoje.
Po gozdni cesti na Pečah, nekoč območje košnje, cca 800 m navzdol do odcepa peš poti v desno do kmetije Trnjar oziroma počitniškega doma zavarovalnice Triglav (bivša karavla), nato po bližnjici do vasi Plužna (od Malenskega žleba cca 45-60 minut).

Daljša, nekoliko zahtevnejša, a varna pot,
450 m višinske razlike,
uporaba karte,
cca 3 ure,
brez okrepčevalnice,
senčno.
]]> Wed, 28 Jul 2010 10:53:44 GMT 146-1283-1 <![CDATA[Loška Koritnica - L4]]> Loške Koritnice.

Turo začnemo pri odcepu za Loško Koritnico v vasi Log pod Mangrtom.
Sledimo asfaltni cesti, ki nas po 0.7 km pripelje do elektrarne Koritnica.
Nadaljujemo po makadamski cesti mimo gruščnatih pobočij do zatrepa doline.

Konec poti je izhodišče za planinski vzpon na Kotovo sedlo ali sprehod do Koritniške planine.

Izlet nam ponuja razgled na mogočno ostenje:
- Loške stene,
- Jalovca in
- Mangrta.
]]> Wed, 28 Jul 2010 10:52:10 GMT 146-1284-1 <![CDATA[Zadnja Trenta - T7]]> Wed, 28 Jul 2010 10:57:30 GMT 146-1285-1 <![CDATA[Zadnjica - T6]]> Nezahtevna sprehajalna pot nas popelje v dolino Zadnjice.

Izhodišče je pri zadnji serpentini ceste čez Vršič nedaleč od naselja Na Logu v Trenti.

Tu se odcepi makadamska cesta, ki je speljana ob potoku Krajcarica.

Po 20 min. hoje pridemo do edinega večjega križišča.

Levo vodi planinska pot na Kriške pode in do Belopotoškega slapu, mi pa nadaljujemo naravnost po cesti do konca doline.

Konec poti, ki ga zapira mogočno ostenje Kanjavca, je izhodišče za vzpon na Triglav preko Doliča in obisk doline sedmerih jezer preko Prehodavcev.

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:57:47 GMT 146-1286-1 <![CDATA[Vrsnik in k Mariji Snežni]]> Malimi koriti se odpira dolina Vrsnik, po kateri žubori potok Vrsnik z brzicami, slapovi in tolmuni.

Krožna pot h kapelici Marije Snežne se odcepi pred kamnitim mostom, ki prečka strugo nad Koritci.

Poteka deloma po cesti deloma po stari gozdni mulatjeri.

Kapelica visoko na robu skale med zaselkoma Pod Skalo in Na Skali je bila zgrajena med prvo svetovno vojno, med vojnama pa so jo obnovili italijanski vojaki pred odhodom na fronto v Albanijo in Grčijo.

Od tod se ponuja nepozaben razgled po dolini in okoliških hribih.]]> Wed, 28 Jul 2010 10:56:34 GMT 146-1397-1 <![CDATA[Evropska peš pot]]>
Se prične na Gornjih Lazah in vodi na Smuk do zelo priljubljene belokranjske turistične točke z lepim razgledom na Belo krajino in stalno odprtim lovskim domom. Pot se nadaljuje skozi Osojnik - Brezovo Reber - Maline do Jugorja, od tam proti Vahti s ciljem Gospodična na Gorjancih. Celotna pešpot je dolga približno 14 km, planinske kontrolne žige pa je moč dobiti na Smuku ter v gostilni Badovinac na Jugorju.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:32:00 GMT 146-1398-1 <![CDATA[Trdinova pot]]> Mon, 26 Jul 2010 08:19:12 GMT 146-1399-1 <![CDATA[Pastirska pot]]> zaokrožuje celotno Belo krajino ter ob rekreativnem preživljanju prostega časa istočasno ohranja spomin na osvobodilne boje iz časov 2. svetovne vojne.
Poteka v smeri: Metlika (Pungart) - Rakovec - Radovica - Suhor - Smuk - Semič - Mirna gora - Črnomelj - Dobliče - Stari trg ob Kolpi - Vinica - Dragatuš - Adlešiči - Podzemelj - Gradac - Metlika.
Čas, ki ga preživite na pohodu, je zaznamovan z vtisi podob raznolikosti Bele krajine, glede na vašo razpoložljivost pa na poti lahko spoznate pristno belokranjsko gostoljubnost.
 


]]> Mon, 26 Jul 2010 08:17:30 GMT 146-1480-1 <![CDATA[Kraška učna pot od Lebice do Krupe]]> Vodi po plitvem krasu v ožjem zaledju reke Krupe ter ob sami reki. Predrti kraški svet s številnimi vrtačami, manjšimi izviri, kamnitimi gmajnami, steljniki, steljniškim gozdom, naravno ohranjenim gozdom gradna in belega gabra ter reko Krupo je izjemna učilnica v naravi. Posebnost na poti so tri manjše kraške jame: vodna kraška jama Lebica, Malikovec in Judovska hiša, ki je edina potrjena paleolitska jamska postaja v Beli krajini. Plitvost kraškega sveta potrjujeta tudi nekaj metrov globoka vrtača Vodenica s stalnim izvirom in udorna vrtača Medvednica. Čas obhoda celotne poti traja 4 ure.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:16:29 GMT 146-1481-1 <![CDATA[Pohodniške poti po Mirni gori]]> Mirna gora je eden najvišjih vrhov Bele krajine (1047 m), hkrati pa ena najbolj jugovzhodnih vzpetin prostranega Kočevskega Roga. Mirna gora in niže ležeči kraj Planina sta izhodišči drugim pohodnim potem.
Gozdna učna pot Planina - Mirna gora, dolžina: 3,5 km; čas obhoda 2,5 ure.
Po sledeh gozdne železnice Črnomelj - Leseni kamen, dolžina 4 km; čas obhoda 1 uro.
Pastirska pot, dolžina 10 km; čas obhoda 4 ure.
Trdinova pot. Mirna gora je vključena tudi v Trdinovo pot, ki povezuje Kočevski Rog in Gorjance z obrobjem Krškega hribovja. Z vrha vodi pot do sosednje kontrolne točke Gače (955m) v razdalji 4,5 km in jo približno prehodite v uri in pol ter naprej na Smuk (547 m) v razdalji 10,5 km, do koder znaša čas hoje 3 ure.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:18:00 GMT 146-1620-1 <![CDATA[Pot po semiški gori]]> Krajevni muzejski zbirki Semič. Pot združuje različne kulturne, naravne, sakralne in zgodovinske znamenitosti ter semiške turistične ponudnike (Čebelarstvo Pavlin, Izletniško kmetijo Jokovčan in Vinogradniško sadjarsko kmetijo Malnarič). Del poti poteka po Belokranjski vinski cesti. Njeno najvišjo točko predstavlja planota Smuk (547 m). Obhod celotne poti traja 5 ur.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:18:36 GMT 146-2375-1 <![CDATA[Šunikov vodni gaj]]> Lepenici in povezuje začetek doline z njenim koncem pri Domu Klementa Juga.

Šunikov vodni gaj je v osrednjem delu pri sotočju s potokom Šumnik - skrit kotiček sredi neokrnjene narave, poln čudovitih energij.

Njegovi energijski vrelci ugodno vplivajo na človekovo počutje.

Čez tolmune in slapove vodi več brvi, postavljene so tudi klopce z razgledom na ta čudež narave.

Ob krožni poti so še vidni ostanki mlina z ohranjenima mlinskima kamnoma, pod njim pa ostanki žage, ki je služila namenu še sredi prejšnjega stoletja.
]]> Wed, 28 Jul 2010 10:55:39 GMT 146-2578-1 <![CDATA[Mali Golak (1495m) v Trnovskem gozdu]]> Mon, 26 Jul 2010 14:02:27 GMT 146-1276-1 <![CDATA[Bovec - trdnjava Kluže - B4]]> Bovec - Plajer - Široki plaz - zgornja trdnjava Kluže - spodnja trdnjava Kluže - ob vodi do Kukča - Bovec

Višinska panoramska pot z naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi.

Vzhodno od cerkve po markirani poti do pod kaninskih pobočij, nato pod njimi mimo posameznih hlevov in senikov do domačije Plajer na izpostavljenem griču.
Razgled po vsej kotlini in vrhovih.
Naprej pod istimi pobočji, dokler se po serpentinah ne spustimo na zgornjo ali Hermanovo trdnjavo.
Od tam do spodnje trdnjave Kluže ter naprej po desnem bregu Koritnice mimo plitve soteske Koritca in domačije Kukč do Bovca.

Daljša, nezahtevna pot,
450 m višinske razlike,
uporaba karte,
cca 4 ure,
brez okrepčevalnice.

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:51:44 GMT 146-1027-1 <![CDATA[Na Mangrt, 2679 m]]> Mangrt s svojimi 2679 metri nadmorske višine in svojo mogočnostjo vsekakor sodi med velikane Julijskih Alp.

Mejna lega in stara vojaška cesta, ki pripelje na 2055 m visoko Mangrtsko sedlo, sta kriva, da se z njegovimi strminami spopadejo številni ljubitelji gora z obeh strani meje.

Seveda je možen vzpon tudi iz doline Koritnice, globoko pod Mangrtom, vendar vam priporočamo uporabo motorizacije, saj je že vožnja po strmi in izpostavljeni cesti doživetje zase.

S sedla, pod katerim je tudi planinska koča, imamo dve možnosti za vzpon na vrh.

Težja je Slovenska pot, ki naj služi vzponu, za sestop pa je primernejša nekoliko lažja Italijanska pot.

S sedla nas pot čez gorske travnike kmalu pripelje pod skalnato gmoto Mangrta.
 
Steza nas vodi desno proti značilni poševni grapi, ki ji sledimo vse do njenega vrha, kjer se spopademo z dobro varovano steno, ki nas privede na široko ramo, kmalu pa še na prostran in razgleden vrh.
 
Sestopamo po Italijanski poti, ki nas sprva vodi proti vzhodu, nato pa se po policah visoko nad prepadno severno steno vrača nazaj na sedlo.
]]> Wed, 28 Jul 2010 10:52:22 GMT 146-1032-1 <![CDATA[Na Visoki Kanin, 2587 m]]> Čez skalna prostranstva visokogorskega krasa na razgledni gorski prestol.


Dostop in izhodišče:
 
Po cesti 203 ali 206 v Bovec in do postaje A gondolske žičnice, nato z žičnico do postaje D na nadmorsko višino 2200 m.

Opis:
 
Vzpnemo se do razcepa pod Prestreljenikovim oknom in nadaljujemo desno po zgornji poti.
Mimogrede se lahko vzpnemo prav do naravnega okna v grebenu Prestreljenika.
Nadaljujemo do prevala med Osojnico in Hudim Vršičem ter se nato skoraj po ravnem po veličastni razgledni poti nad Kaninskimi podi napotimo pod grebenom na Visoki Kanin; prehod čez Kaninsko škrbino in vzpon na vrh olajšajo klini in jeklenice.
Vrnemo se po isti poti.
Ko smo tako visoko, se lahko s postaje D v približno eni uri vzpnemo še na Prestreljenik, 2499 m.

Namesto z žičnico se na Visoki Kanin lahko vzpnemo tudi peš iz Bovca.
To je zahtevnejša dvodnevna tura, na kateri se iz Bovca po označeni poti mimo ruševin planinske koče in čez zahodni del planote vzpnemo več kot 2000 višinskih metrov.
V tem primeru prespimo v Domu Petra Skalarja in se v Bovec vrnemo peš ali z žičnico.


Dolžina: 6 km

]]> Wed, 28 Jul 2010 10:52:49 GMT 155-318-1 <![CDATA[Kmetija Tomažič, Vrhpolje, Vipavska dolina]]>
Različne sorte grozdja pridelujejo na sončnih legah okrog vasi Vrhpolje, vina pa negujejo v velikih starih sodih, kar jim daje poseben značaj.

Gostom v velbani kleti od domačih vin ponudijo rebulo, malvazijo, merlot, barbero ter modernejše sorte sauvignon, chardonnay, rumeni muškat in kabernet sauvignon.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:04:11 GMT 155-319-1 <![CDATA[Kmetija Žvokelj, Vrhpolje, Vipavska dolina]]> Vrhpolje, ki mu domačini pravijo Brith, se rojevajo dobrote, ki jih lahko poskusite na kmetiji Žvokelj.

Klet ponuja bogato izbiro sortnih vipavskih vin: laški rizling, malvazijo, sauvignon, chardonnay.
Ljubitelji rdečih vin lahko poskusite merlot ali cabernet sauvignon, ponos kleti pa so avtohtone sorte rebula, vitovska garganija in zelen.

V njihovi kleti lahko pokusite vina sorte:
- rebula,
- laški rizling,
- chardonnay,
- sauvignon,
- malvazija,
- vitovska grganija,
- zelen,
- merlot
in cabernet sauvignon.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:13:11 GMT 155-333-1 <![CDATA[Vinska klet Avin, Gradišče, Vipava]]> Na domačiji AVIN na Gradišču pri Vipavi so glavne kmetijske dejavnosti povezane z vinsko trto. O tem, da je gospodar Franc Andlovic odličen vinar, pričajo tudi številna priznanja in nagrade, ki jih je prejel za svoja vina. 

V njihovi kleti lahko na degustaciji pokusite vina različnih sort:
- pinela,
- rebula,
- beli pinot,
- sauvignon,
- laški rizling,
- malvazija,
- zelen,
- cabernet sauvignon,
- merlot
in desertno vino pikolit, pridelano iz posušenih grozdnih jagod.
 
Nudijo vam tudi različne narezke z domačim pršutom in salamo, dvakrat letno pa organizirajo tradicionalno vipavsko osmico in sicer v pred Velikonočnem in pred božičnem času. Takrat vam poleg pestrega izbora vin in domačih mesnin ponudijo tudi tople jedi, kot so domače klobase, rebrca, prata, zelje, repa, štruklje, štrudelj in ostale dobrote.

Domačija je vključena v projekt Vipavska vinska cesta.
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:13:20 GMT 155-337-1 <![CDATA[Vina Poljšak, Gradišče, Vipava]]> Na domačiji Samuela Poljšaka na Gradišču pri Vipavi pridelujejo več sort vrhunskega vina: merlot, cabernet sauvignon, rumeni muškat, sauvignon in avtohtoni zelen, s katerim so vključeni v Konzorcij Zelen. Ponujajo odprta in ustekleničena vina, ki so bila nagrajena na domačih in mednarodnih sejmih.

Poleg vina vam spomladi ponudijo tudi sladke češnje.

Na Poljšakovi kmetiji je imenitna razgledna točka po vsej Vipavski dolini. V bližini domačije je, v prepadnih stenah Gradiške Ture, tudi znano plezališče za plezalce v prostem plezanju (196 plezalnih smeri).

Domačija Poljšakovih je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:04:12 GMT 155-379-1 <![CDATA[Fajdigov hram, Goče, Vipavska dolina]]> Goče, na razglednem slemenu griča med dolinama rek Branice in Vipave. Goče so spomenik slovenske kulturne dediščine, zato je sprehod prava paša za oči, tako za tiste ljubitelje kulturne dediščine kot tudi ljubitelje narave. Pomembni razpoznavni znaki vasi, ki so povezani tudi z njenim razcvetom so trte, vino in kleti.

Na domačiji Fajdigovih vam ponudijo vina belih in rdečih sort. Na degustacijo sprejmejo do 45 gostov. Zaželjena je predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:34:59 GMT 155-381-1 <![CDATA[Kmetija Benčina, Lože, Vipavska dolina]]> Lože v zgornji Vipavski dolini. Prijetna vasica je vredna ogleda. Vsak obiskovalec bo zlahka ugotovil, da se v vasi vse vrti okrog vina.
 
O tem, da je gospodar Dušan Benčina odličen vinar, pričajo tudi številne nagrade in priznanja, ki jih je prejel za svoja vina.

V njihovi kleti lahko na degustaciji poskusite vina različnih sort: sauvignon, chardonnay, rebula, pinela, laški rizling, modri pino, Benčinovo rdeče, cabernet…

Degustacije za skupine do 50 ljudi. Zaželjena je predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:35:53 GMT 155-383-1 <![CDATA[Kmetija Fajdiga Ave, Lože, Vipavska dolina]]> Lože pri Vipavi. Če se spuščate v smeri iz Razdrtega proti Vipavi, zavijete levo malo pred Vipavo. Pozdravi vas tipična gručasta vasica.

Razglejte se naokoli, stopite do kleti Fajdigovih in pokusite vina sort: laški rizling, beli pinot, rumeni muškat, zvrsti Svita in Simfonija od belih, ter merlot, cabernet sauvignon, Rondo in Refren od rdečih. Ponujajo odprta in ustekleničena vina.

Vabljeni ste na vodeno degustacijo in obisk kleti. Zaželjena predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:36:22 GMT 155-385-1 <![CDATA[Kmetija Furlan, Goče, Vipavska dolina]]> Goče, ki je spomenik slovenske kulturne dediščine.

Osrednja in glavna dejavnost Furlanove kmetije je vinogradništvo in vinarstvo.
V obokani kleti stari približno 350 let, vam bodo ob strokovno vodeni degustaciji ponudili vina sort:
- barbera
- merlot
-  rebula
- tokaj
- malvazija
- pinot
in pinela.

Prijazno vabljeni.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:39:22 GMT 155-387-1 <![CDATA[Družina Marc, Slap, Vipavska dolina]]> Vipavi.

Stari ljudje so nekdaj trdili, da trta najbolje uspeva na tistih legah, na katera sonce zjutraj najprej posije. In Slap leži prav na takšni legi.

Na domačiji Mirana Marca ponujajo odprta in ustekleničena vina sort:
zelen (suh in polsuh),
pinela,
sauvignon
in merlot.

Vabijo vas na degustacijo. Zaželjen je predhoden dogovor.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste in v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:33:59 GMT 155-389-1 <![CDATA[Kmetija Na rovni, Slap, Vipavska dolina]]> Slap pri Vipavi.

Žorževim je ena od glavnih dejavnosti vinarstvo.

V njihovih vinogradih pridelujejo vina sort:
- laški rizling,
- zelen,
- pinela,
- chardonnay,
- rebula,
- malvazija,
- merlot,
- barbera,
- cabernet sauvignon.
Ponujajo odprta in ustekleničena vina.

Obisk kleti z degustacijo do 50 oseb po dogovoru.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste in v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:40:15 GMT 155-391-1 <![CDATA[Kmetija Pregeljc, Slap, Vipavska dolina]]> Domačija Pregeljc se nahaja na Slapu pri Vipavi.

Kmetija se ukvarja predvsem z vinogradništvom, ponujajo odprta in ustekleničena vina iz testne proizvodnje.

Možen je ogled kleti in vodene degustacije.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:41:15 GMT 155-393-1 <![CDATA[Kmetija Rondič, Slap, Vipavska dolina]]> Kmetijo Rondič najdete v vasici Slap pri Vipavi. Če se peljete v smeri Razdrto proti Vipavi, potem zavijete levo, malo pred Vipavo.

V njihovi kleti lahko pokusite vina sort:
- rebula
- malvazija
- beli pinot
- sauvignon
- zelen
- rumeni muškat
- merlot
- cabernet sauvignon.

Vabljeni ste na ogled kleti in vodeno degustacijo na katero sprejmejo do 60 gostov. Zaželjena je predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.

]]> Tue, 27 Jul 2010 07:03:30 GMT 155-395-1 <![CDATA[Kmetija Trošt, Slap, Vipavska dolina]]> Kmetija Trošt se nahaja na Slapu pri Vipavi. O dolgi tradiciji vinarstva na Slapu priča najdba najstarejše slovenske knjige o vinu, ki so jo našli na eni od kmetij.

Pri Troštovih prodajajo odprta in ustekleničena vina.
Bela vina sorte: zelen, pinela, sauvignon, chardonnay, laški rizling, rebula.
Rdeča vina sorte: merlot, barbera, cabernet sauvignon.

Degustacije za skupine do 50 ljudi. Zaželjena je predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste in v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:06:50 GMT 155-397-1 <![CDATA[Kmetija V malnu, Slap, Vipavska dolina]]> V malnu na Slapu pri Vipavi na površini 8 ha vinogradov pridelujejo vina sort: zelen, merlot, rizling in malvazija.

Obiskovalec lahko izbira tudi med žganji: orehovca, slivovca in višnjevca.

Pripravijo vam domačo joto, narežejo domače mesnine in ponudijo sezonsko sadje.

Nudijo tudi vožnjo in jahanje konjev in ponijev.
Kmetija V malnu je vključena v projekt Vipavska vinska cesta.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:08:54 GMT 155-399-1 <![CDATA[Kmetija Volk, Erzelj, Vipavska dolina]]> Kmetijo Volk najdete v vasici Erzelj, na vrhu grebena nad zgornjo Vipavsko dolino. V njihovih vinogradih pridelajo vina belih in rdečih sort:
chardonnay,
pinela,
mešano belo,
merlot
in barbera.
Ponujajo odprta in ustekleničena vina.

Za degustacijo v kleti je zaželjena predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:10:19 GMT 155-401-1 <![CDATA[Pasji rep, Orehovica, Vipavska dolina]]> Če se spustimo po cesti iz smeri Razdrtega proti Vipavi pridemo najprej v Podnanos, tu zavijemo levo in že po slabih 500 metrih vidimo vasico Orehovica. Orehovica je znana po mnogih starih in lepo ohranjenih domačijah s kletmi – hrami.

Ena od takih je tudi domačija Franca Premrna. Na degustacijo v njihovo klet sprejmejo skupine do 20 oseb. Poleg ogleda kleti vam ponudijo tudi ogled vinogradov. Njihovi vinogradi ležijo na zavetrnih in hkrati manj opaznih jugozahodnih legah.

Dolina Pasji rep je dobila ime po potoku, ki teče skoznjo in je posebej znana po rodovitni zemlji. Možni so tudi sprehodi po bližnji okolici.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste in v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:33:14 GMT 155-403-1 <![CDATA[Tomasvin, Podraga, Vipavska dolina]]> Podraga.

Na sončnih Podraških legah, v okviru družine, obdelujejo približno 7 ha vinogradov. Pridelujejo kakovostna in tudi vrhunska vina kot so beli pinot, laški rizling, cabernet sauvignon, merlot in razne druge zvrsti, najbolj pa so ponosni na avtohtono sorto pinelo, ki daje vrhunsko vino s prijetno svežino in cvetico.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
 
Vabljeni!]]> Tue, 27 Jul 2010 07:33:21 GMT 155-405-1 <![CDATA[Vina Krapež, Vrhpolje, Vipavska dolina]]> Vrhpolje, ki leži med sivim Kovkom in mogočnim Nanosom.

Bogate nanose laporja in fliša je tu pustilo morje, ki je nekoč segalo do tu, to je zdaj dobra podlaga za vzgojo vinske trte. Pri Krapeževih vzgajajo vina rdečih in belih sort:
beli pinot,
zelen,
sauvignon,
chardonnay,
laški rizling,
vrh belo,
barbera,
merlot,
cabernet sauvignon.
Posebnosti njihove ponudbe vin predstavljata rdeči barrique in zelen - vključeni so tudi v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.

Vabljeni ste na vodeno degustacijo. Zaželjena je predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:38:32 GMT 155-407-1 <![CDATA[Vinarstvo Andlovic, Gradišče, Vipava]]> Domačija Andlovec leži ob vznožju Nanosa, na Gradišču pri Vipavi.
 
Če ste se kdaj odpravili iz Vipave na Nanos vas je pot vodila skozi Gradišče. V starih katastrih so ta hrib pod cerkvico sv. Nikolaja imenovali Hvalin breg. Baje zaradi tega, ker so na tem sončnem pobočju odlično uspevali vinogradi. In tako, kot se je breg ohranil do današnjih dni, se je ohranila tudi tradicija.
Ponudba vin Domačije Andlovic: prodaja odprtega, ustekleničenega in buteljčnega rdečega in belega vina.
Bela: Pinela, Rebula, Sauvignon, Beli Pinot, Rumeni muškat
Rdeča: Merlot, Barbera, Cabernet Sauvignon

Degustacija za skupine do 50 oseb.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:05:10 GMT 155-416-1 <![CDATA[Vinski hram Ferjančič, Erzelj, Vipava]]> Vinski hram Maksimiljana Ferjančiča najdemo v vasici Erzelj, ki se razprostira na vrhu grebena nad zgornjo Vipavsko dolino. Tu se nahajajo njihovi vinogradi na katerih pridelajo bela in rdeča vina.

V njihovi kleti lahko pokusite vina sort:
- chardonnay,
- pinela,
- zelen,
- barbera,
- merlot
in cabernet sauvignon.
Vabljeni ste na ogled kleti in vodeno degustacijo, na katero sprejmejo do 40 gostov.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste ter v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:13:49 GMT 155-419-1 <![CDATA[Vinogradništvo in kletarstvo Potočnik, Orehovica, Vipava]]> Orehovica pri Podnanosu.

Kdor se pelje od Razdrtega proti Podnanosu in se zazre proti Orehovici, skoraj ne bo videl vinogradov. Razlog pa je ta, da so jih domačini umaknili pred burjo na zavetrne, a hkrati tudi manj opazne jugozahodne lege.

Pri Potočnikovih vam ponudijo vina sort: zelen, rizling, mešano in merlot.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste in v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:11:56 GMT 155-435-1 <![CDATA[Cejkotova domačija, Goče, Vipavska dolina]]> Cejkotova domačija se nahaja v vasici Goče, na vrhu grebena nad zgornjo Vipavsko dolino. Njihovo domačijo najdete med ozkimi ulicami vasi, ki je zaščitena kot spomenik kulturne dediščine.

V kleti Davorina Mesesnela lahko poskusite vina sort:
Rebula,
Pinela,
Malvazija
in Cabernet Sauvignon.
Posebnost njihove ponudbe je penina.

Vabljeni ste na vodeno degustacijo. Zaželena je predhodna najava.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:33:26 GMT 155-437-1 <![CDATA[Kmetija Ferjančič, Gradišče, Vipavska dolina]]> Domačijo Ferjančičevih najdete v vasi Gradišče nad Vipavo, od koder se vam odpira pogled po dolini. Razglejte se naokoli, stopite do kleti domačije Ferjančič kjer lahko pokusite vina sort:
- pinela,
- rebula,
- sauvignon,
- cabernet sauvignon,
- merlot.
Ponujajo odprta in ustekleničena vina.

Vabljeni ste na vodeno degustacijo. Zaželena je predhodna najava.

Za dodatne informacije in obisk so vam na voljo v petek, soboto in nedeljo ali po predhodnem dogovoru.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:37:23 GMT 155-440-1 <![CDATA[Vinska klet Vipava 1894 d.d.]]> Vipavi ima že več kot stoletno tradicijo v pridelavi ter trženju vin in uspešno nadaljuje namero vipavskih vinogradnikov, ki so že leta 1894 ustanovili vinarsko zadrugo z namenom, da bi kvalitetno vipavsko vino prodali na širši trg.

Pridelujejo in polnijo široko paleto kakovostnih in vrhunskih belih in rdečih vin, ki so v tesni povezavi z raznolikostjo doline, pa tudi bogatega sortnega izbora. Vina so pridelana po tradicionalnih postopkih vipavskega kletarjenja, piko na i pa dajejo sodobni tehnološki prijemi.

Vina so glede na kakovost razdeljena v tri blagovne znamke:
KINDERMACHER,
VIPAVA 1894 in
LANTHIERI.
Polnijo popularni beli zvrsti: vipavca in vrtovčana, priljubljena je tudi rebula in laški rizling. Kot vrhunska bela vina stekleničijo: beli pinot, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat, pikolit; in rdeča: barbera, modri pinot, merlot, cabernet sauvignon.

Veliko skrb posvečajo  izbornim vinom iz izbranih leg Vipavske doline (sauvignon Lože, sauvignon Zemono, chardonnay Mandrija in merlot Biljenski griči, pinela in zelen - vključeni so tudi v združenje vinarjev Konzorcij Zelen). Sorte merlot in cabernet sauvignon ter chardonnay prideljujejo tudi pa metodi barrique. Posebno mesto zavzemajo prijetna peneča vina: Theodosius, Stoletna penina, Penina Zelen in sladko desertno vino Vipavski pikolit.

Agroind Vipava 1894 je vključen v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Mon, 26 Jul 2010 07:52:58 GMT 155-443-1 <![CDATA[Vina Monvi, Duplje, Vipava]]>
V vinski kleti Monvi lahko neposredno sodelujete pri sestavljanju vina.

Kmetija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.]]> Fri, 23 Jul 2010 09:03:38 GMT 155-451-1 <![CDATA[Posestvo Sutor, Podraga, Vipavska dolina]]> Podraga je značilna primorska vas: stisnjene uličice, kamniti zidovi, majhna okna z okenskimi okviri, kamni na strehah. Leži na skrajnem začetku Vipavske doline.

Ime posestva - Sutor - izhaja iz latinščine in pomeni čevljar, saj naj bi nekoč bila na tej vinogradniški kmetiji tudi čevljarska delavnica.

Kleti na kmetiji so s konca predprejšnjega stoletja, prostor iz leta 1933 so preuredili v degustacijsko sobo, mesto druženja.
Vinograde vzgajajo naravi prijazno, po starih metodah. Zato so gosto zasajeni, vzgojna oblika je nizka, obremenitve majhne.

Vzgajajo vinske sorte chardonnay, rebula, laški rizling, modri pinot, merlot, malvazija in sauvignon.

Polnijo vina Chardonnay, Sauvignon, Burja, Merlot in Rebula.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:11:20 GMT 155-456-1 <![CDATA[Vinogradništvo in kletarstvo Rosa, Podnanos, Vipava]]> Podnanos leži v zgornjem delu Vipavske doline in sicer  ob cestni povezavi Ljubljana-Nova Gorica. Podnanos krasijo mostovi, ki so zgrajeni iz neobdelanega kamna. Ob cesti proti Orehovici je dobro ohranjen Zajčji grad, nad cesto proti Podragi pa grad Rožnik, znana je tudi cerkev sv. Kozme in Damijana ter Dolenčeva graščina.

V vasi Podnanos najdete Vinogradništvo in kletarstvo Rosa, ki ponujajo različna vina kot so:
Zelen,
Merlot,
Barbera in
Sauvignon.
Vabljeni na degustacijo. Zaželjena je predhodna rezervacija.

Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste in v združenje vinarjev Konzorcij Zelen.
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:13:08 GMT 155-459-1 <![CDATA[Kmetija Volk, Erzelj, Vipavska dolina]]> Vipavske vinske ceste.
 ]]> Tue, 27 Jul 2010 07:09:58 GMT 155-460-1 <![CDATA[Vinogradništvo in kletarstvo Bizjak, Erzelj, Vipava]]> Vipavske vinske ceste.]]> Fri, 23 Jul 2010 09:11:45 GMT 155-461-1 <![CDATA[Kmetija Ferjančič, Goče, Vipavska dolina]]> Vipavske vinske ceste.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:36:59 GMT 155-462-1 <![CDATA[Vino Povh, Goče, Vipava]]> Vipavske vinske ceste.]]> Fri, 23 Jul 2010 09:05:39 GMT 155-463-1 <![CDATA[Družina Nabergoj, Lozice, Vipavska dolina]]> Vipavske vinske ceste.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:35:10 GMT 155-464-1 <![CDATA[Turistična kmetija Rehar, Lože, Vipavska dolina]]> Turistično kmetijo Rehar najdete v prijetni primorski vasi Lože v bližini Vipave.
Reharjevi ponujajo domača kosila, večerje in malice. Postregli vas bodo s klobasami, zeljem, repo, krompirjem, pečenimi rebri, s prato ali kračo. Po želji vam pripravijo tudi različne narezke. Ponujajo vam tudi različne vrste belih in rdečih vin.

Cene so ugodne, za vsak žep. 

Reharjeve lahko obiščete tudi ostale dni v tednu po predhodnem naročilu. Kmetija Rehar sprejema naročila za različna vrste praznovanj, sprejmejo 60 ljudi in več.
Domačija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.
Prisrčno vabljeni!
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:19:28 GMT 155-467-1 <![CDATA[Vinarstvo Fabčič, Orehovica, Vipava]]> Vipavske vinske ceste.]]> Fri, 23 Jul 2010 09:05:24 GMT 155-549-1 <![CDATA[Vina Nafa, Vrhpolje]]>
Nafa je lesena posoda, ki se uporablja za pretakanje vina in drži okrog deset litrov. 

 »Vipavci pa so bili prebrisani in so vedeli, da ga Vrhpoljci radi pijejo. Tako so enkrat, ko so se ponovno kregali, Vrhpoljcem ponudili v zameno za sejem eno nafo vina. Vrhpoljci, tako kot po navadi žejni, so ponudbo sprejeli, in od takrat je sejemska pravica od Vipavcev, Vrhpoljce pa imenujejo nafarji.«
Zgodba, ki je šla iz roda v rod, je navdihnila Škrljeve. Da se povest ne izteče, smo z Nafa poimenovali svoja vina.

Kaj je nafa, se skriva na domiselno oblikovani etiketi, ki pooseblja linijo mladih, svežih in sadnih vin s prijetno sortno cvetico in polnim okusom, v kateri so sauvignon, rose, cabernet sauvignon in merlot.
V skladu z družinsko tradicijo ohranjamo tudi linijo zorenih vin v lesenih sodih, ki se odlikujejo z dozorelimi tanini in harmoničnim okusom: sauvignon, merlot in cabernet sauvignon. Tudi ti s pozornost vzbujajočo etiketo, ki govori o rivalstvu dveh sosednjih krajev, prebrisanosti in žeji.

Rodovitna zemlja, ki se ljubi s soncem in prijateljuje z burjo, je kot ustvarjena za rojevanje vina. Hladen zrak iznad Nanoške planote poskrbi za nizke nočne temperature v času dozorevanja grozdja, ki poudarijo sortno aromo in svežino okusa tako pri belih kot rdečih vinih.

Da bi v vinu ohranili vse značilnosti vipavskega terroirja, smo naravne danosti  ob pomoči najnovejše tehnologije združili s strokovnim znanjem.

Velik poudarek smo namenili sorti Sauvignon, ki je najpomembnejša hišna sorta, posajena na najboljših legah zgornje vipavske doline. Z marljivim delom v vinogradu in novimi znanji v kleti smo pridelali prijetno, srednje polno vino s poudarjenimi tropskimi notami in zaokroženim, harmoničnim, rahlo mineralnim pookusom.

Iz žlahtnega Merlota smo razvili prijeten in živahen rosé, s poudarjeno aromo grenivke in tropskega sadja. Vina rosé bodo tudi v prihodnje rdeča nit naših vin, saj mu 'ad frigidum' pokrajina nudi najboljše okolje za izrazito sadnost in prijetno svežino. 

V liniji svežih vin sta tudi dve rdeči vini in sicer Merlot in Cabernet Sauvignon. Obe sorti sta dalj časa dozorevali na trti in s tem pridobili polno taninsko zrelost, ki jo je v teh krajih ob hladni burji in pozni jeseni precej težko doseči. Z ogromno truda v vinogradu, primerno maceracijo in zaokroženim biološkim razkisom smo pridelali dve vrhunski rdeči vini svežega karakterja, a polnega okusa, mehkih taninov in sortne cvetice; rdeče vino novih vizij v stari povesti.

Vinogradništvo pri Škrljevih ostaja jedro družinske tradicije. Vemo, iz kje izhajamo in kam želimo, zato pri svojem delu nikoli ne pozabljamo na svoje korenine. Zemljo, svojo najdragocenejšo dediščino, vključujemo v sodoben vsakdan.

S svežo inovativnostjo bomo tudi v prihodnje skrbeli, da se povest o novih vinih iz starih vinogradov ne bo iztekla, ampak nadgradila na novih straneh stare vipavske domačije. 


»Spoštovanje tradicije in sodobna tehnologija omogočata ustekleničiti najžlahtnejše, kar nam narava podarja«.


]]> Fri, 23 Jul 2010 09:03:55 GMT 155-550-1 <![CDATA[Mežnarjeva kmetija, Vrhpolje, Vipava]]>
Mežnarjeva kmetija je vključena v projekt Vipavske vinske ceste.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:30:21 GMT 834-190-1 <![CDATA[Čebelarstvo Pavlin]]> Skupinam in posameznikom nudijo ogled čebelarstva s strokovno razlago o čebeljih pridelkih in pokušino več vrst medu, pri njih pa si lahko privoščite tudi medeno vino, belokranjsko medico, domač kruh ali medeno pecivo. Vse izdelke lahko tudi kupite.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:38:55 GMT 834-351-1 <![CDATA[Enodnevni izlet v Šentjur in Dobje]]> ]]> Mon, 26 Jul 2010 09:04:32 GMT 834-550-1 <![CDATA[Izlet - Praznovanje jeseni v Beli krajini]]> Dobrodošli v Belo krajino razvito podeželje prepleteno z vinogradi in steljniki v objemu belih brez in čiste reke Kolpe. Tu vam dobrosrčnost ljudi in neokrnjena narava kličeta Bela krajina dobro za oba…

Naša pot se začne na Jugorju, kjer imamo v priznanem gostišču  toplo malico (golaž s polento).
Po bogati malici pot nadaljujemo v Metliko, kjer se nam na dogovorjenem mestu pridruži lokalni turistični vodnik. Skupaj se sprehodimo do Belokranjskega muzeja, kjer je predstavljeno življenje ljudi od prazgodovine do sredine 20. stoletja, prav tako pa si ogledamo kratek film »podobe Bele krajine«. V neposredni bližini pa si še  ogledamo Slovenski gasilski muzej.
Pot nadaljujemo v Črnomelj, natančneje v vas Jelševnik. Ustavimo se  na domačiji Zupančič, kjer si ogledamo dvajset minutni film črnega močerila (črna človeška ribica), ki je podvrsta človeške ribice, svetovno znanega endemita podzemeljskih voda Dinarskega krasa, prav tako pa se spoznamo z domačijo, kjer je poudarek na ribogojništvu.
Izlet po Beli krajini zaključimo na prireditvi »Praznovanje jeseni v Beli krajini« v Semiču. Imenovana prireditev se odvija v starem mestnem jedru – Štefanovem trgu. V sklopu same prireditve si ogledamo razstave domačih društev (čebelarsko, sadjarsko, gobarsko, kulinarično, domačo obrt…), rokodelski sejem  prav tako pa degustiramo mlada belokranjska vina. Pester kulturni program zamenjamo za zabavnega pod ogrevanim šotorom, katerega nadaljujemo pozno v noč.

Po obisku energetskih točk se bomo polnih novih moči, lepih spominov in upanju na ponovnem snidenju podali nazaj proti domu.


]]> Mon, 26 Jul 2010 08:40:44 GMT 834-551-1 <![CDATA[Dobrodošli na Semiški ohceti]]> Semiču, kjer nas na dogovorjenem mestu počaka lokalni turistični vodnik. Skupaj si ogledamo Krajevno muzejsko zbirko, ki prikazuje življenje domačinov pred in po svetovni vojni, v pritličnih prostorih, pa  zanimivo naravoslovno ter vinogradniško zbirko v kletnih prostorih muzeja. Temu sledi ogled obzidja farne cerkve Sv. Štefana, ki je bila prvič omenjena leta 1228. Notranjost cerkve je znana po Metzingerjevi sliki zadnja večerja, po Sv. Štefanu, Potočnikovem križevem potu, Jerebovem oltarju in dragocenem benečanskem lestencu.
Po ogledu Semiča sledi  malica v priznanem gostišču.
Po malici  pot nadaljujemo do vasi Krupa. Skupaj si ogledamo po vodnatosti največji izvir v Beli krajini – izvir Krupa, ki je življenjski prostor človeške ribice in edino nahajališče  jamske školjke Congeria kusceri, nakar si ne daleč stran ogledamo Judovsko hišo v Moverni vasi, kjer so bila po letu 1960 arheološka izkopavanja. Med najpomembnejše najdbe so bili: kostni ostanki, kamena orodja in keramične najdbe.
Pot nadaljujemo do vasi Vinji Vrh, kjer si ogledamo baročno romarsko cerkev Sv. Trojice, ki je bila pozidana leta 1647. Njena posebnost je kupolasto zasnovana ladja in tristranično zaključen prezbiterij.
Pot nadaljujemo do vasi Sela pri Semiču. Ustavimo se pri čebelarju Pavlinu, kjer si ogledamo panjske končnice in veliko izvemo o nastanku meda prav tako pa degustiramo med in medene izdelke, ki jih izdeluje gospodar oziroma njegova družina (medeno vino, sveče, propolis…)
Izlet po Beli krajini zaključimo na tradicionalni prireditvi 14. Semiški ohceti, ki se odvija pod lipovo zelenico pri gasilskem domu Semič. Na prireditvi se sklene resnična poroka po starih navadah v značilni belokranjski noši, ki pa jo z posebnim programom prikazuje folklorna skupina Semiška ohcet iz Semiča. V sklopu prireditve potekajo razne kulinarične razstave ter slikoviti prikazi že skoraj pozabljenih kmečkih del in obrti.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:40:08 GMT 141-8515-1 <![CDATA[Cerkev sv. Štefana]]>
Cerkev sv. Štefana naj bi bila sezidana v drugi polovici 12. stoletja. Prvi podatki o farni cerkvi so iz leta 1228. Notranjost cerkve je znana po Metzingerjevi sliki zadnja večerja, po Sv. Štefanu, Potočnikovem križevem potu, Jerebovem oltarju in dragocenem benečanskem lestencu, prav tako pa je zelo harmonična. Še danes pa je ohranjeno obzidje, ki so ga zgradili v času turških napadov na Belo krajino leta 1547.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:57:07 GMT 140-2537-1 <![CDATA[Pošta]]> Slomškovega trga stoji neorenesančna stavba pošte, ki je bila zgrajena leta 1892,94 . Tukaj je od leta 1348 stal meščanski špital. Obsegal je 12,osno poslopje v Poštni ulici in cerkev sv. Duha na Slomškovem trgu.]]> Tue, 27 Jul 2010 13:35:46 GMT 140-5129-1 <![CDATA[Trg Evrope]]> Mon, 26 Jul 2010 11:05:54 GMT 140-5873-1 <![CDATA[Prešernova rojstna hiša]]> V njej je od leta 1939 urejena muzejska zbirka z notranjo opremo iz pesnikovega časa, med katero ima še posebno mesto pesnikova zibelka.
]]> Wed, 28 Jul 2010 13:52:43 GMT 140-2541-1 <![CDATA[Mestna hranilnica]]> Mariborskega gradu ob vzhodni stranici stoji trinadstropna neobaročna palača Mestne hranilnice.

Stavba, ki jo krasijo dva pomola in vogalna kupola, je bila zgrajena leta 1910 na mestu nekdanje Herzogove usnjarne.]]> Tue, 27 Jul 2010 08:14:46 GMT 140-2549-1 <![CDATA[Narodni dom]]> Pomen za mariborsko prebivalstvo

Narodni dom je zgradila Slovenska posojilnica v letih 1897-98 po načrtih češkega arhitekta Jana Veyricha po vzoru mestne hiše v Pardubicah. Stavba je imela izjemen pomen za slovenski del takratnega mariborskega prebivalstva, saj so v njej dobile prostor vse tedanje slovenske narodnoprebudne in kulturne organizacije. Ob prevratu leta 1918 je v Narodnem domu zasedal Narodni svet za Štajersko, po 2. svetovni vojni pa ga je vrsto desetletij upravljala vojska; v njem bil Dom jugoslovanske ljudske armade.


20. in 21. stoletje


Šele leta 1992 je spet postal Narodni dom, v njem je zdaj sedež Kulturno-prireditvenega centra Narodni dom Maribor, pred stavbo pa stoji stiliziran spomenik kneza Koclja. Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor je organizator dobro poznanega tradicionalnega Festivala Lent in številnih predstav v okviru prireditve Glasbeni september, komornega ciklusa Mariborske filharmonije, Komedije, Malega odra idr. skozi vse leto.

]]> Tue, 27 Jul 2010 11:33:20 GMT 140-2529-1 <![CDATA[Mestna hiša - Rotovž]]> Leta 1515 so na današnjem Glavnem trgu zgradili poznogotski rotovž, ki so ga italijanski mojstri med letoma 1563 in 1565 renesančno prezidali. Iz tega časa izvira tudi balkon (loggia), okrašen z reliefom, na katerem je upodobljen mestni grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565. Fasada je členjena s pilastri.
Zapleti s stolpom

Nad vhodnim delom stoji baročni stolpič s čebulasto streho, o katerega gradnji pripoveduje zgodba: "Naročnik je dal stolp zgraditi gradbenemu mojstru, a namenil mu je premalo zlatnikov; iz jeze ta stolpa ni zgradil v sredini." Vidite razliko?

Stavbo so sredi 19. stoletja poznoklasicistično predelali, v letih od 1952 do 1954 pa obnovili v prvotni podobi. Posebej zanimiva je baročna dvorana, ki jo je s stropnimi štukaturami opremil A. Quadrio. Danes služi za poroke in županove sprejeme. V pritličju, kjer so bili nekoč prostori mestne straže, je danes reprezentativni gostinski lokal Toti rotovž, v dvoriščnem delu stavbe pa sedež Lutkovnega gledališča in manjši razstavni prostor.
]]> Mon, 26 Jul 2010 14:03:39 GMT 138-3979-1 <![CDATA[Smrekova draga]]>
Vzrok obrnjenega razporeda vegetacije tiči v izoblikovanosti reliefa. Vrtačo zapirajo okoliški grebeni, ki preprečujejo gibanje zraka. V njej je tako nastala specifična mezoklima z mirnim ozračjem, večjo relativno zračno vlago in pogostimi meglami. Sneg, ki se kopiči na dnu, se spomladi zelo počasi topi ter tako ohlaja ozračje in tla. Temperatura zraka od roba proti dnu vrtače nenehno pada.
Smrekova draga ima torej dvojni »visokogorski« obrat – klimatski in vegetacijski.]]> Wed, 28 Jul 2010 06:17:56 GMT 138-8499-1 <![CDATA[Mirna gora]]> Kolpe do Karlovca in Gorskega Kotarja v Republiki Hrvaški. Planinski dom je stalno oskrbovana planinska postojanka. Mirna gora in pod njo ležeči kraj Planina sta tako izhodišči ali končni cilj številnim pohodnim potem.

]]> Mon, 26 Jul 2010 08:37:22 GMT 138-10395-1 <![CDATA[Dinozavrove stopinje]]> Wed, 28 Jul 2010 07:18:12 GMT 137-7909-1 <![CDATA[Čipkarska šola Idrija]]> Ustanovljena je bila leta 1876 in od takrat dalje deluje neprekinjeno. Osnovna dejavnost šole je izobraževanje otrok in odraslih o izdelavi ročno klekljanih čipk. Ob ohranjanju in razvijanju znanja klekljanja skrbimo tudi za vzgojo in ozaveščanje javnosti o pomembnem delu slovenske kulturne dediščine.

Obiskovalcem nudimo voden ogled po razstavi ročno klekljanih čipk, ki jo vsako leto junija postavimo na novo. Na razstavi si lahko ogledate pisane čipke, ki pomenijo prve korake v svet klekljanja naših najmlajših učenk in učencev, do pravih klekljanih mojstrovin učenk zaključnih letnikov. V času Festivala idrijske čipke lahko obiskovalci glasujete za najlepšo čipko po vašem izboru.

Ogled razstave dopolnimo s prikazom klekljanja, obiskovalci pa lahko pri nas tudi kupite ali naročite kakovostne izdelke z ročno klekljano čipko in strokovno literaturo. Zainteresirane naučimo osnovnega sukanja in križanja niti.

Urnik razstave:
Delavniki od 10.00 do 13.00, julija in avgusta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00.
Za predhodno najavljene skupine tudi izven navedenega časa.

Vstopnina:
Posamezniki 2,5 €, skupine nad 10 oseb 2€.
Prost vstop za učenke in učence Čipkarske šole Idrija ter njihove starše ter za vse otroke do 15. leta v spremstvu staršev.


Vodeni ogled razstave čipk
Prikaz klekljanja
Prodajni program izdelkov z ročno klekljano čipko
Informativna delavnica klekljanja – naučimo vas osnovnega sukanja in križanja niti( obvezna predhodna najava ).
Strokovna literatura o klekljanju
Izobraževanja
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:24:34 GMT 137-8500-1 <![CDATA[Razvaline gradu Krupa]]> izvira reke Krupe, približno 4 km iz Semiča, se je razprostiral največji grad v Beli krajini, grad Krupa. To je bilo mogočno poslopje z debelimi zidovi, ki je bilo v Valvasorjevem času utrjeno s petimi stolpi. Pozneje so grad prezidali v kvadratno nadstropno trdnjavo s štirimi vogelnimi stolpi in arkadami na notranji strani. V neposredni bližini so stala tipična grajska poslopja: kovačnica, kozolec, hlev in žitnica. Leta 1942 so grad požgali partizani, ker se je vanj nameravala vseliti okupatorska vojska. Domačini so po vojni grajski kamen porabili za obnovo in gradnjo svojih domov, tako danes stojijo le še razvaline grajske žitnice.

]]> Mon, 26 Jul 2010 08:26:35 GMT 137-8501-1 <![CDATA[Razvaline gradu Smuk nad Semičem]]> Smuk. V Valvazorjevih časih je bila to nadstropna grajska stavba, obdana z manjšimi gospodarskimi poslopji. Grad je bil konec 19. st. zapuščen, že leta 1900 v večji meri porušen.
Romarska cerkev sv. Lovrenca je bila v preteklosti kapelica smuških graščakov Lichtenbergov, kar potrjujeta družinski grb na prižnici in kamnita nagrobna plošča v tlaku. Notranjost cerkve je zgrajena v baročnem slogu. Glavni oltar je iz leta 1911 in je delo rezbarskih bratov Jereb.

]]> Mon, 26 Jul 2010 08:26:58 GMT 137-8502-1 <![CDATA[Spominsko obeležje na Gornjih Lazah]]> Semiča, je postavljen spomenik padlim borcem I. belokranjske čete, ustanovljene 28. oktobra 1941 na Smuku. V spomin padlim borcem narodnoosvobodilnega boja praznujejo občani Semiča ta dan kot občinski praznik.

]]> Mon, 26 Jul 2010 08:27:19 GMT 137-8628-1 <![CDATA[Trg Lemberg, Rotovž s prangerjem]]> Wed, 28 Jul 2010 08:32:18 GMT 137-6262-1 <![CDATA[Kobilarna Lipica]]> Na Krasu, v nenavadni pokrajini, kamniti, a porasli z nizkim grmičevjem, borovimi gozdički in vinogradi, je Lipica, kulturni spomenik evropskega in svetovnega slovesa. Ob slovensko-italijanski meji, sredi bujno zelene oaze, kjer so ob poteh zasajeni drevoredi, drevesa v njih pa večinoma stara med sto in sto šestdeset let, se že več kot štiri stoletja razvija Kobilarna, zibelka lipicancev. Leta 1580 jo je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II. in vse do leta 1918 je bila last dunajskega dvora. Njena zgodovina je polna zgodb o cesarjih in vladarjih, ki so občudovali bele žrebce, in na drugi strani zgodb o hudih in nevarnih časih, ko je morala kobilarna bežati pred vojnimi vihrami.
Med vojnami je morala njena čreda iskati zatočišče v drugih deželah, a se je vedno, bolj ali manj okrnjena, vračala v Lipico, trdoživa, da je kljubovala in vedno znova oživela. Danes je Lipica turistično-rekreacijsko središče; ni zanimiva samo zaradi kobilarne in belih lepotcev, o katerih je pisal že Valvasor, temveč se lahko pohvali s pestro ponudbo; predvsem predstave klasične šole jahanja so nepozabno doživetje. Lipica je danes znana kot mednarodno prizorišče tradicionalnih športnih jahalnih prireditev: tekmovanj za svetovni pokal v dresurnem jahanju, dni Kobilarne Lipica. Lipica postaja vse bolj konjeniško središče Slovenije, kjer se srečujejo ljubitelji konjeniškega športa iz Slovenije in iz tujine.
Na posestvu Lipica so pred ustanovitvijo Kobilarne Lipica že vzrejali kraške kobile, ki so jih na željo dunajskega dvora parili z andaluzijskimi, italijanskimi, danskimi ter pozneje z arabskimi žrebci. Sad te zveze je lipicanec, posebna rasa konj, po rasti srednje velik, globok in širok konj, visok okrog 160 centimetrov. Njegove oči so živahne in pogled inteligenten, mišičast vrat je visoko nasajen, rep košat. Noge so močne in mišičaste, kopita pa zaradi gibanja na kraških tleh trdna.
Lipicanca odlikujejo odločen in graciozen korak, dolga življenjska doba in velika učljivost, zato je v primerjavi z drugimi konji primernejši za visoko jahalno šolo. Vso njegovo lepoto vidimo, ko je v gibanju - njegov šarm je namreč v harmoniji gibov.

Kobilarna Lipica (360°)

]]> Mon, 26 Jul 2010 08:17:53 GMT 607-8506-1 <![CDATA[Krajevna muzejska zbirka Semič]]> Svoja vrata odpira v središču Semiča, odstira drobce iz zgodovine Semiča in okolice ter življenje njegovih prebivalcev od prazgodovine do konca druge svetovne vojne.
V sklopu muzeja se nahaja tudi zanimiva naravoslovna in vinogradniška zbirka.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:48:39 GMT 607-5538-1 <![CDATA[Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož]]> Pokrajinski muzej je javni zavod s področja kulture, ki skrbi za premično kulturno dediščino na območju Spodnjega Podravja. Organiziran je v oddelkih (arheološki, etnološki, knjižnica, kulturnozgodovinski, pedagoški, restavratorski in zgodovinski) in z enoto v Ormožu, ki skrbijo za muzejsko gradivo vsak s svojega področja in za obiskovalce. Ob osnovni skrbi za varovanje gradiva namenja veliko pozornost tudi prezentaciji le tega. To je na voljo obiskovalcem v obliki stalnih postavitev na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka orožja, zbirka glasbil, zbirka pustnih mask, etnološka zbirka, zbirka slik na steklo, grafični kabinet Franceta Miheliča in novo pridobljena zbirka Sluga) v dominikanskem samostanu (numizmatična zbirka, lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva), v velikonedeljskem gradu in v gradu Ormož in občasnih razstav, ki jih prireja. Pod okrilje Pokrajinskega muzeja Ptuj spadata tudi I. mitrej na Spodnji Hajdini in III. mitrej na Zgornjem Bregu. Galerijski dejavnosti pa je namenjena Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi.

]]> Wed, 28 Jul 2010 12:13:55 GMT 867-3101-1 <![CDATA[Društvo podeželske mladine Semič (DPM Semič)]]> V letu 2001 so osvojili 2. mesto na regijskih igrah, na kar so še posebaj ponosni, še posebasj zato, ker so jim prinesle vstop v državne igre, kjer pa so dosegli za njih odlično 15. mesto. Po 4. letu predsedovanja je Bogdan odšel zapustil mesto predsednika in na časni stolček se je usedel Anton Cesar iz Brezove Rebri. Leta 2002 so prvič stopili na oder z igro "Zabavni večer z DPM Semič", ki je požel veliko pohval ter spodbud za nadaljna nastopanja. Med poletnim časom so organizirali regijske igre, na katerih so zasegli odlično 1. mesto, ki jim je zagotovilo nastop na državnih kmečkih igrah, kjer so se rangirali na odlično 4. mesto.
V letu 2003 in 2004 so odigrali nekaj novih iger na odru, napisanih pod peresom njihovih članov, in dosegali bučne aplavze v domačih in tujih kinodvoranah. Zadovoljni so bili tudi z dobrimi mesti na tekmovanjih.
Novi vodilni mož društva pa je Matej Šuštarič doma iz Lipovca pri Semiču.

]]> Mon, 26 Jul 2010 08:43:17 GMT 867-3725-1 <![CDATA[Jadralno padalstvo]]> Smuk je 547 m visoka planota nad Semičem. Na cesti Dolenjske Toplice - Črnomelj kažipot na Gabru usmerja na ozki asfaltni odcep, ki obiskovalce po pobočju Semiške gore pripelje na Smuk. Pot se vije med vinogradi in zidanicami. Z leve strani se dviga planota Smuk, z desne pa se odpira pogled po Beli krajini.
Na Smuku je tudi vzletišče jadralnih padalcev in zmajarjev, za ljubitelje tega športa iz cele Slovenije je Smuk priporočljiv.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:29:18 GMT 744-5205-1 <![CDATA[Kolpa's d.o.o., Stari pod - Jankovič]]> Tue, 27 Jul 2010 07:51:24 GMT 2576-56-1 <![CDATA[Golf Club Bovec]]> Sat, 24 Jul 2010 09:37:08 GMT 143-69-1 <![CDATA[Kobilarna Lipica]]> Na Krasu, v nenavadni pokrajini, kamniti, a porasli z nizkim grmičevjem, borovimi gozdički in vinogradi, je Lipica, kulturni spomenik evropskega in svetovnega slovesa. Ob slovensko-italijanski meji, sredi bujno zelene oaze, kjer so ob poteh zasajeni drevoredi, drevesa v njih pa večinoma stara med sto in sto šestdeset let, se že več kot štiri stoletja razvija Kobilarna, zibelka lipicancev. Leta 1580 jo je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II. in vse do leta 1918 je bila last dunajskega dvora. Njena zgodovina je polna zgodb o cesarjih in vladarjih, ki so občudovali bele žrebce, in na drugi strani zgodb o hudih in nevarnih časih, ko je morala kobilarna bežati pred vojnimi vihrami.
Med vojnami je morala njena čreda iskati zatočišče v drugih deželah, a se je vedno, bolj ali manj okrnjena, vračala v Lipico, trdoživa, da je kljubovala in vedno znova oživela. Danes je Lipica turistično-rekreacijsko središče; ni zanimiva samo zaradi kobilarne in belih lepotcev, o katerih je pisal že Valvasor, temveč se lahko pohvali s pestro ponudbo; predvsem predstave klasične šole jahanja so nepozabno doživetje. Lipica je danes znana kot mednarodno prizorišče tradicionalnih športnih jahalnih prireditev: tekmovanj za svetovni pokal v dresurnem jahanju, dni Kobilarne Lipica. Lipica postaja vse bolj konjeniško središče Slovenije, kjer se srečujejo ljubitelji konjeniškega športa iz Slovenije in iz tujine.
Na posestvu Lipica so pred ustanovitvijo Kobilarne Lipica že vzrejali kraške kobile, ki so jih na željo dunajskega dvora parili z andaluzijskimi, italijanskimi, danskimi ter pozneje z arabskimi žrebci. Sad te zveze je lipicanec, posebna rasa konj, po rasti srednje velik, globok in širok konj, visok okrog 160 centimetrov. Njegove oči so živahne in pogled inteligenten, mišičast vrat je visoko nasajen, rep košat. Noge so močne in mišičaste, kopita pa zaradi gibanja na kraških tleh trdna.
Lipicanca odlikujejo odločen in graciozen korak, dolga življenjska doba in velika učljivost, zato je v primerjavi z drugimi konji primernejši za visoko jahalno šolo. Vso njegovo lepoto vidimo, ko je v gibanju - njegov šarm je namreč v harmoniji gibov.

Ponudba


Predstave klasične šole jahanja, ogledi treningov, vodeni ogledi kobilarne, tečaji jahanja na lipicancih, ježa na ponijih, vožnja s kočijo, konjeniška tekmovanja,  reja in prodaja konj, ogled muzeja kočij in galerije Avgusta Černigoja.

Dodatna ponudba


Hotel Maestoso, Hotel Klub, golf igrišče, tečaji golfa, restavracija, kolesarjenje, tenis,  igralnica, fitnes, bazen, tajska masaža, prireditve, poslovni turizem, poroke.

Ogledi


Redni vodeni ogledi vsak dan v petih jezikih (SLO,ANG,NEM,ITA,FRA).

Kobilarna Lipica (360°)

]]> Mon, 26 Jul 2010 13:49:40 GMT 148-129-1 <![CDATA[Golf igrišče Diners Ljubljana]]> Tue, 27 Jul 2010 11:36:51 GMT 148-138-1 <![CDATA[Golf Club Bovec]]> Mon, 26 Jul 2010 12:29:15 GMT 2433-81-1 <![CDATA[Smučarski center Bela]]> www.slo-skiing.net
]]> Tue, 27 Jul 2010 10:18:02 GMT 144-1801-1 <![CDATA[Nomad 2000 - vodeni kolesarski izleti in ture]]> Vodeni kolesarski izleti in ture

V Avanturističnem centru Nomad2000 organiziramo vodene kolesarske izlete in ture po Sloveniji, namenjene malim kolesarskim skupinam do deset ljudi. Vodeni kolesarski izleti in ture so namenjene tistim kolesarskim navdušencem, ki hočejo pobegniti iz urbanega vrveža in se prepustiti naravi in odkrivanju gozdnih poti in podeželskih cest.

Ture so organizirana tako, da eden od vodnikov spremlja skupino na kolesu, medtem ko je drugi vodnik z vso potrebno kolesarsko opremo in prtljago v spremljevalnem kombiju. Med večdnevnimi turami se, da bi se izognili glavnim cestam in prometu, po potrebi pripeljemo iz ene lokacije na drugo.
Vse kolesarske ture poleg kolesarjenja vključujejo še oglede naravnih in kulturnih znamenitosti ter degustiranje pristne slovenske hrane in pijače.

Priporočeni programi:

Slovenske reke in jezera - 7 dni 
Krka - Kolpa - Blejsko in Bohinjsko jezero - Soča -  Dragonja - Cerkniško jezero

Sedemdnevna kolesarska tura sledi skrivnostnim rekam Iški, Krki, Kolpi, Savi Bohinjki, Soči, Dragonji ter nas popelje mimo čarobnega Cerkniškega, Blejskega in Bohinjskega jezera.
Minimalno število udeležencev: 8
Sezona: april - oktober
Zahtevnost: srednje zahtevno
Več informacij na: http://www.nomad2000.si/kolesarska-tura

Kras in morje - 5 dni 
Ljubljana - Kras - Slovenska obala - Dragonja - Zazid

Kolesarska tura Kras in Morje je pet dnevna tura za solidno pripravljene kolesarske sladokusce. Speljana je skozi male kraške vinograde, hrastove gozdove in kamnite kraške vasice vse do Jadranskega morja in slikovitih obalnih mest Kopra, Izole in Pirana.
Minimalno število udeležencev: 8
Sezona: april - oktobe
Zahtevnost: srednje zahtevno
Več informacij na: http://www.nomad2000.si/kolesarjenje

Od Sarajeva do Mostarja - 4 dni 
Sarajevo - Igman - Bjelašnica - dolina reke Neretve - Mostar

Kolesarska tura po Bosni od Sarajeva do Mostarja nas popelje preko planin Igmana in Bjelašnice skozi doline Neretve vse do starodavnega Mostarja.
Minimalno število udeležencev: 7
Sezona: maj - oktober
Zahtevnost: zahtevno
Več informacij na: http://www.nomad2000.si/kolesarska-tura-bosni

Po Dolenjski do Kolpe - 2 dni
Muljava - Dolenjske Toplice - Osilnica - Brod na Kolpi

Kolesarski izlet po Dolenjski, vijuganje med dolenjskimi griči in odmaknjeni, čarobni svet pokrajine ob Kolpi, je pravi užitek, ki se mu prepustimo na dvodnevni turi, ki nas vodi od reke Krke do Kolpe.
Minimalno število udeležencev: 8
Sezona: april - oktober
Zahtevnost: srednje zahtevno
Več informacij na: http://www.nomad2000.si/kolesarski-izlet

Od Alp do morja - 3 dni
Pokljuka - Bohinj - Vršič - Trenta - Bovec- Dragonja - Piran

S kolesom od Alp do morja , vijuganje med hribi, gorskimi planotami, rekami in spust do morja. Prijeten tridnevni pobeg iz vsakdana v Julijske alpe, ki ga okronamo s skokom v morje.
Minimalno število udeležencev: 8
Sezona: april - oktober
Zahtevnost: srednje zahtevno
Več informacij na: http://www.nomad2000.si/kolesarska-potovanja
 
Po Krasu do morja - 4 dni
Pliskovica - Štanjel - Lipica - Škocjanske jame - Zazid - Ankaran - Piran
Gorsko kolesarjenje po Krasu do morja je štiridnevna tura za solidno pripravljene kolesarske sladokusce. Tura je speljana po delih primorske Slovenije, kjer pozimi le redko pade sneg, in je zato še posebej primerna za tiste, ki obožujejo zgodnjo pomlad in pozno jesen.  Da pa bo kolesarjenje popolno, smo traso speljali mimo prvovrstnih kmečkih turizmov in gostiln, kjer vam bodo postregli s pristno slovensko hrano in pijačo.
Minimalno število udeležencev: 8
Sezona:]]> Fri, 23 Jul 2010 13:24:16 GMT 2187-3731-1 <![CDATA[Perla, Casino' & Hotel Nova Gorica ****]]> Mon, 26 Jul 2010 09:19:58 GMT 151-4319-1 <![CDATA[Prijon kajak center d.o.o.]]> Mon, 26 Jul 2010 09:02:13 GMT 2189-39168-1 <![CDATA[Turistično naselje Dole]]> Tue, 27 Jul 2010 10:44:31 GMT 2189-39218-1 <![CDATA[Pr'Betinih]]> Mon, 26 Jul 2010 08:49:21 GMT 123-39236-1 <![CDATA[Hotel Štrk]]> Mon, 26 Jul 2010 07:35:00 GMT 660-31785-1 <![CDATA[Špacapanova hiša]]> Mon, 26 Jul 2010 08:43:55 GMT 126-39227-1 <![CDATA[Casa Oasa]]> Mon, 26 Jul 2010 08:41:20 GMT 4693-392-1 <![CDATA[Prekmurske dobrote Lipič-Passero]]> Mon, 26 Jul 2010 08:56:37 GMT 4693-393-1 <![CDATA[Nastanitvena kmetija Žigon]]> 4 jabolka,

Postelj: 18:
8 x dvoposteljna soba
2 x enoposteljna
(možnost štirih dodatnih ležišč).

Tip namestitve: nočitev z zajtrkom, polpenzion, polni penzion.
V sobi: telefon, tv, tuš, kad, wireless internet, sušilec za lase (po dogovoru).
Pogled na Planinsko polje, gozd.
Parkirišče, otroško igrišče.
Možnost plačila z gotovino.
Jezik sporazumevanja: slovenski, nemški, angleški, italijanski, hrvaški

]]> Wed, 28 Jul 2010 14:56:12 GMT 3110-4789-1 <![CDATA[Ekološka kmetija Leskov gaj]]> Wed, 28 Jul 2010 13:02:05 GMT 3125-4764-1 <![CDATA[Kmetija odprtih vrat Kisovec]]> Izletniška kmetija, lega na podeželju, možen dostop z avtobusom, določene površine prilagodijo invalidom po predhodni najavi, imajo otroško igrišče, živali so dovoljene.
Gostinska ponudba: internacionalne jedi in regionalne specialitete: (koline, štruklji, žganci, obara, klobase, salame. Pogostitve za večje skupine, ohceti, martinovanja, doma pridelana hrana.

Možnost plačila z gotovino.

Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški.
]]> Tue, 27 Jul 2010 12:44:47 GMT 3125-4770-1 <![CDATA[Kmetija odprtih vrat Šinkovc]]> Izletniška kmetija, lega na podeželju, možen dostop z avtobusom.
Aktivnosti na kmetiji: pohodništvo, smučanje, tek na smučeh, kolesarjenje (koles ne izposojajo), imajo otroško igrišče, živali dovoljene, vendar zunaj.

Pogled na dolino, na Triglav... razgled je izreden, zato imajo pripravljeno razgledno točko.

Gostinska ponudba: internacionalne in regionalne jedi ter specialitete: suhomesnati izdelki; salama, klobase, domač pršut, bržole, klasična kmečka kosila, črn kruh, štruklji, žlikrofi.

Način plačila: gotovina.

Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški, italijanski, hrvaški.

]]> Wed, 28 Jul 2010 12:33:48 GMT 3125-4776-1 <![CDATA[Kmetija odprtih vrat Tumle]]> Izletniška kmetija na podeželju, možen dostop z avtobusom.
Domača hrana, špehovka, organizacija prireditve krompirjeva nedelja v jeseni

Način plačila: gotovina.

Jezik sporazumevanja: slovenski, hrvaški

]]> Wed, 28 Jul 2010 12:33:22 GMT 3125-4782-1 <![CDATA[Kmetija odprtih vrat Urbanovc]]> Izletniška kmetija, na podeželju – na nadmorski višini 625 m; možen dostop z avtobusom, invalidom je omogočen dostop v notranjost.
Aktivnosti: možen ogled konj, imajo otroško igrišče, možno spanje na senu, živali dobrodošle, vendar zunaj.

Pogled na planine.

Možnost plačila z gotovino.

Gostinska ponudba: regionalne specialitete in domača hrana, domače koline in suhomesnati izdelki, narezki, jedi na žaru, sirovi štruklji, špehovka.

Internacionalne jedi in vegetarijanska hrana po predhodnem dogovoru.

Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški, nemški.


]]> Wed, 28 Jul 2010 12:49:58 GMT 3125-4788-1 <![CDATA[Turizem na kmetiji Ceste]]>
Lega na podeželju, možen dostop z avtobusom, imajo veliko parkirišče.
Aktivnosti na kmetiji: ogled domačih živali. 

Pogled na dolino, na Triglav... razgled je izreden, zato imajo pripravljeno razgledno točko.

Gostinska ponudba: internacionalne in regionalne jedi ter specialitete: suhomesnati izdelki; salama, klobase, domač pršut, bržole, klasična kmečka kosila, črn kruh, štruklji.

Način plačila: gotovina.

Jezik sporazumevanja: slovenski, angleški, hrvaški.

]]> Wed, 28 Jul 2010 14:14:56 GMT 116-38157-1 <![CDATA[Sobodajalstvo - Topaz**]]> Tue, 27 Jul 2010 10:48:15 GMT 119-24197-1 <![CDATA[Apartmajsko naselje Prekmurska vas****, Terme 3000]]> Apartmajsko naselje Prekmurska vas sestavljajo ljubke hišice, katerih gradnja ohranja tipične elemente arhitekture prekmurskih vasi. Na voljo so vam različni tipi apartmajev za 2+1, 3+1 oziroma 5 oseb. Cena aranžmaja vključuje tudi neomejeno kopanje v termalnem kopališču Termal in v novem kompleksu Terme 3000.
Okolica je zelo primerna tudi za kolesarjenje.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:40:55 GMT 119-29734-1 <![CDATA[Apartmaji Andrea]]> Mon, 26 Jul 2010 11:40:24 GMT 119-35103-1 <![CDATA[Valentinčič turizem]]> Mon, 26 Jul 2010 09:56:48 GMT 119-39209-1 <![CDATA[Vila Aina]]> Fri, 23 Jul 2010 08:58:00 GMT 119-39245-1 <![CDATA[Apartma Krašna]]> Tue, 27 Jul 2010 13:50:00 GMT 115-4207-1 <![CDATA[Hotel Lipa - Sava Hotels & Resorts]]> Mon, 26 Jul 2010 08:40:28 GMT 115-4223-1 <![CDATA[Vila Aina]]> Fri, 23 Jul 2010 08:58:00 GMT 115-4232-1 <![CDATA[Hotel Štrk]]> Mon, 26 Jul 2010 07:35:00 GMT 3083-5002-1 <![CDATA[ET - Exit Tours]]> Tue, 27 Jul 2010 08:39:27 GMT 3083-5009-1 <![CDATA[VIAVINUM]]> Tue, 27 Jul 2010 08:50:58 GMT 216-5494-1 <![CDATA[Turistična zveza Velenje]]> Wed, 28 Jul 2010 08:53:46 GMT 216-5502-1 <![CDATA[Turistična agencija Palma Velenje]]> Wed, 28 Jul 2010 09:05:04 GMT 216-6054-1 <![CDATA[Turistično društvo Velenje]]> Wed, 28 Jul 2010 08:52:32 GMT 216-6285-1 <![CDATA[Pomurska turistična zveza]]> Wed, 28 Jul 2010 06:43:22 GMT 216-6435-1 <![CDATA[Počitniško društvo Kažipot]]> Počitniško društvo Kažipot (PDK )iz Velenja je neprofitna organizacija z več kot 56 letno tradicijo na področju organiziranja aktivnosti za mlade. Tako mlade povezujemo in zanje organiziramo razne oblike projektov na lokalnem in mednarodnem področju. Delokrog društva je sprva zajemal organizacijo mednarodnih mladinskih izmenjav (mladinskih kampov konferenc, potovanj…), kasneje pa smo vanj vpeljali še celo vrsto drugih aktivnosti za mlade. Društvo ima 220 članov.
]]> Wed, 28 Jul 2010 07:25:34 GMT 216-6439-1 <![CDATA[Turistična agencija Manager]]> Turistična agencija Manager ponuja turistična potovanja
doma in po svetu, poslovni turizem, preventivne in
zdravstvene programe, rekreacijo in aktivne oddihe.
]]> Wed, 28 Jul 2010 09:05:45 GMT 216-6440-1 <![CDATA[Turistična agencija A&B]]> Delovni čas:
od ponedeljka do petka 8.30 - 18.00
]]> Wed, 28 Jul 2010 07:56:40 GMT 216-6444-1 <![CDATA[Turistična agencija Relax]]> Celotna turistična ponudba, od izletov, potovanj, počitnic, letalskih kart...
]]> Wed, 28 Jul 2010 09:00:13 GMT 216-6445-1 <![CDATA[Turistična agencija Kompas]]> - počitnice v Sloveniji in tujini
- izleti in potovanja po Sloveniji in tujini
- letalske vozovnice
- zdraviliški turizem
- organizacija izletov za zaključene skupine
- organizacija poslovnih srečanj
- zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco.]]> Wed, 28 Jul 2010 09:08:12 GMT 216-6559-1 <![CDATA[Turistično društvo Šalek]]> Wed, 28 Jul 2010 08:53:27 GMT 216-6561-1 <![CDATA[Društvo lokalnih turističnih vodnikov Velenje]]> Wed, 28 Jul 2010 07:06:34 GMT 216-6732-1 <![CDATA[Turistična agencija Sonček]]> - počitnice v Sloveniji in tujini
- izleti in potovanja po Sloveniji in tujini
- letalske vozovnice
- zdraviliški turizem.]]> Wed, 28 Jul 2010 08:54:21 GMT 216-7057-1 <![CDATA[Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, OE Turistična agencija Parnas]]> S posluhom odkrivamo manj znane lepote in izročilo kulturne dediščine.
Obiskujemo primere dobrih praks pri razvoju podeželja v Sloveniji in tujini.

Poslovalnica: Stritarjeva cesta 3, Velike Lašče
Uradne ure: sreda od 16. do 18. ure]]> Mon, 26 Jul 2010 09:08:01 GMT 216-7104-1 <![CDATA[Turistična agencija Intelekta]]> Wed, 28 Jul 2010 09:06:26 GMT 216-7264-1 <![CDATA[Športno-rekreacijsko društvo HOH Podkoželj – Šentilj]]> Wed, 28 Jul 2010 07:51:29 GMT 216-7471-1 <![CDATA[ZTK Beltinci]]> Turistična pisarna Zavoda za turizem in kulturo Beltinci
ZTK Beltinci skrbi za načrtovanje, razvoj, promocijo in trženje turistične ponudbe občine Beltinci. Upravlja stalno razstavno zbirko v beltinskem gradu, kjer ima tudi sedež, in priljubljeno izletniško točko Otok ljubezni s plavajočim mlinom na Muri v Ižakovcih.]]> Mon, 26 Jul 2010 07:10:11 GMT 216-7598-1 <![CDATA[TUI potovalni center]]> Wed, 28 Jul 2010 11:54:52 GMT 216-7724-1 <![CDATA[Avanturistični center Nomad 2000 d.o.o.]]> Avanturistični center Nomad2000 ... več kot avantura !
Avanturistični center Nomad2000 je agencija za avanturistična potovanja, aktivne počitnice, kolesarske ture, treking, team building, adrenalinske športe in zimske aktivnosti.

Zakaj z nami?
Zato, ker ne izvajamo klasičnih programov, ampak vse skupaj zavijemo v paket športnih aktivnosti, narave in zabave. Naši programi so sočni, sveži, polni dobre volje, adrenalina in pomenijo tisto, čemur v Avanturističnem centru Nomad2000 pravimo…več kot avantura !!!
]]> Fri, 23 Jul 2010 07:03:14 GMT 216-7778-1 <![CDATA[Zavod za kulturo in turizem Kostel]]> Svet Kolpe - darilo za vašo dušo!

Čarobna narava, Kolpa, kulturne znamenitosti, pešpoti, meditativne poti, litopunkturni kamni, kulturno etnološka prireditev »Tamburanje va Kostele«, festival etnoglasbe Etnokostel, kulinarični užitki v Galeriji okusov, Stara šola TRIS.
]]> Mon, 26 Jul 2010 11:02:34 GMT 216-7805-1 <![CDATA[Reisewelt Trebuša]]> Wed, 28 Jul 2010 09:11:26 GMT 114-3241-1 <![CDATA[Lozice, Vipava]]>
Je razloženo naselje, skozi katerega teče potok Močilnik, na severu pa ga obdaja Nanos z Debelim vrhom, na jugovzhodu pa gozdnato hribovje Vrhe s Pasjim repom. Kraj ob Pasjem repu imenujejo vaščani Reber, pobočje proti Lozicam pa Brda. Vas sestavlja več zaselkov: Mislejska vas, Lipovška vas, Žerjavska vas, Renkovska vas nosijo v imenih najpogostejše priimke v vasi, ostali pa so še Kolona, Stajice, Gorenji Žvanuti ter Dolenji Žvanuti. Prav zaradi te razloženosti so v postonjskem okrajnem glavarstvu zapisali, da ima skoro vsakih šest hiš svoje ime. Vas nima veliko polj in travnikov, zaradi burje je manj sadjarstva, v prisojnih legah pa uspeva vinska trta.

Na Lozicah je še moč videti precej starejših domačij, ki so spomeniško varovane. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, v tipičnem primeru kraške renesanse, lahko v rokokojsko izdelanem oltarju občudujete sliko Žalostne Marije A. Fayerna. Povzpnete se lahko tudi na Nanos, ki je dal ime bližnji vasi Podnanos, in obiščete najbolj obiskano romarsko pot Lozičanov cerkev sv. Hieronima.

Z Lozic je slaba ura hoda do cerkve sv. Magdalene, ki je bila prvič posvečena leta 1496. Cerkev spada pod območje male vasice Otošče, ki se je nekdaj imenovala Otošice in je bila del Lozic.

Lozičani lahko še danes pokažejo kamnito mizo, ob kateri se je baje ob svojem pomikanju skozi Vipavsko dolino konec 18. stoletja odpočil Napoleon Bonaparte.

V vasi aktivno deluje Turistično-kulturno-športno društvo Zdravljica, ki je bilo ustanovljeno  na dan slovenskega kulturnega praznika 8.2.2003 in skrbi za pestrost in kvaliteto družabnega življenja krajanov in vseh ostalih udeležencev prireditev in dogajanj na Lozicah.
 
Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani:  http://www.ra-rod.si/vvc/ ]]> Fri, 23 Jul 2010 09:16:02 GMT 114-3262-1 <![CDATA[Goče, Vipava]]> spomenik slovenske kulturne dediščine.

Goče so prvič omenjene že v 14. stoletju. Hiše imajo debele, iz kamna grajene stene z majhnimi okenskimi odprtinami.
 
Kdor se povzpne na bližnji hrib Obelunec s cerkvico Marije Snežne lahko od zgoraj navzdol vidi, da so zgradbe nanizane ob dveh glavnih ulicah, ki se med seboj križata v obliki Andrejevega križa.

Sredi naselja leži na dvignjenem platoju znamenita cerkev sv. Andreja iz 17. stoletja. Ob poti, ki povezuje cerkev s pokopališčem so postavljeni štirje kamniti oltarji. V oltarnih nišah so reliefne upodobitve prizorov križevega pota. Vaško pokopališče krasita zelo lep vhod in kapela Božjega groba.

Pomembni razpoznavni znaki vasi, ki so povezani tudi z njenim razcvetom so trte, vino in kleti.
 
Goče so lahko dostopne, ležijo na poti med Vipavo in Štanjelom, od katerega so oddaljene slabih 8km.
 
Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/ 

]]> Fri, 23 Jul 2010 09:15:47 GMT 114-3380-1 <![CDATA[Erzelj, Vipava]]>
Ohranjene stavbe so v glavnem iz 18. in 19. stoletja, zanimivo pa je tudi slopasto zidano znamenje, ki stoji na križišču poti pred zaselkom Lenivec z vklesano letnico 1893.

Sicer pa je zgodovina vasi še veliko starejša. Na tamkajšnjem hribu Tabor so imeli oglejski patriarhi že v 14. stoletju grad. Utrdba je kasneje varovala prebivalce okoliških vasi pred vdori Turkov.

Do danes se je ohranilo le še obzidje, zato pa si obiskovalci Erzelja lahko ogledajo cerkvico svetega Mihaela, ki je stara častitljivih 600 let. Slike sv. Mihaela, sv.Florjana in sv. Barbare, ki krasijo cerkev, je izdelal v 19. stoletju slikar Simon Ogrin. (Besedilo je povzeto iz publikacije Burji in soncu porojeno vino)

V stari gotski cerkvi sv. Lovrenca je znamenit umetniško izdelan »Zlati oltar« in freske iz 16. stoletja.

Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani:  http://www.ra-rod.si/vvc/ 
 


 
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:15:23 GMT 114-3382-1 <![CDATA[Podraga, Vipava]]> Ob pobočju Nanosa se vije cesta iz Razdrtega proti Vipavi. Od glavne ceste še ne 2 km proti zahodu leži ob vznožju Vipavskega pobrdja 186 m nad morjem vas Podraga.
Cerkve so tukaj tri: glavna je cerkev sv. Mohora in Fortunata. Kilometer od vasi proti Vipavi je mala cerkvica sv. Urbana, ki je bila zgrajena nekaj let pred letom 1758. Visoko nad Podrago je na samotnem kraju 556 m nad morjem cerkev sv. Sancirba. Obisk te cerkve predstavlja domačinom in vsem ostalim obiskovalcem prijetno izletniško točko.

V pisnih virih so se ohranili mnogi zapisi, ki govore o bogati vinogradniški tradiciji.
Večina podraških vinogradov je zasajenih na zahodni strani, kjer se razteza slikovita vinogradniška lega Ravno brdo, tam se Vipavsko gričevje sreča z obronki Krasa. Na vzhodni strani je manjša vinogradniška lega, lega sv. Margarete.

Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani:  http://www.ra-rod.si/vvc/
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:16:56 GMT 114-3383-1 <![CDATA[Orehovica, Vipava]]> Če se spustimo po cesti iz smeri Razdrtega proti Podnanosu, bomo na levi strani zagledali Orehovico.

Zaradi močne burje so domačini umaknili svoje vinograde na zavetrne in hkrati manj opazne jugozahodne lege. Dolina Pasji rep je dobila ime po potoku, ki teče skoznjo in je posebej znana po rodovitni zemlji, ki daje odličen zelen. Vas je znana tudi po orehovcu, domači žgani pijači, in mnogih orehovih drevesih, od koder verjetno izhaja tudi ime naselja.

Prvič je bila Orehovica omenjena leta 1499 v nemški različici z imenom Nussdorf (nuss-oreh, dorf-vas). Orehovica je znana po mnogih starih in lepo ohranjenih domačijah s kletmi - hrami, čeprav je z oblikovanjem stavb v zadnjih letih izgubila precej izvirne kamnoseške kulture z mnogimi oboki, kamnitimi stopnicami ter tipičnimi vipavskimi dvorišči.

Orehovica je bila znana po svoji tipični kamnoseški kulturi. Svoj videz pa so ohranile številne kleti, saj skoraj ni domačije, ki ne bi vsako leto pridelovala vina.

Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani:  http://www.ra-rod.si/vvc/

]]> Fri, 23 Jul 2010 09:16:44 GMT 114-3384-1 <![CDATA[Manče, Vipava]]>
Manče so vas ob cesti, ki povezuje Vipavsko dolino s Krasom v vznožju Vipavskih brd. Vas leži na nadmorski višini 133,6 m  in ima 140 prebivalcev. Od leta 2002 je vas samostojna krajevna skupnost.
Na začetku vasi se nahaja kapelica v tipičnemu mediteranskemu stilu, zaradi obnove hiš in kasnejše pozidave so v vasi ohranjeni trije kamniti portali. Najstarejši je na vhodu v dvorišče na hiše številka 16, na prečni gredi je vklesana letnica 1848 in IHS, deset let mlajši je na vhodu v dvorišče hiše št. 4 z vklesano letnico 1858, oblika, način izdelave in struktura kamna iz katerega sta portala izdelana dovoljujeta domnevo, da je material zanju pridobljen v istem kamnolomu, kamniti portal na vhodu v dvorišče je ohranjen tudi na hišni številki 20 vendar ga z drugima dvema povezuje samo kvadratna oblika, portal nima letnice, na prečniku je vklesan IHS, ki pa ga obkrožajo cvetni listi sončnice, sončnice so tudi okras na glavah obeh stebrov.

Starejši objekt , katerega zunanjost je še dobro ohranjena je na dvorišču Manče 1, poslopje samo je v osnovi klet, nad njo pa so bili prostori, ki so prvotno služili kot gospodarsko poslopje in bili kasneje preurejeni v prostor za bivanje lastnika in njegove družine. Ker si je lastnik sezidal novo hišo in v njo preselil, je bil do nedavnega objekt ponovno koriščen kot gospodarsko poslopje. Ne njem so še vedno lepo vidne arhitekturne prvine, ki pa so iz ostalega dela vasi žal izginile. 

Zanimiv sakralni spomenik je tudi Pil, ki je postavljen v gornjem koncu vasi, od originala je ohranjen samo steber z letnico 1687, gornji del znamenja s podobami pa je obnovljen. Na obnovljenemu delu so reliefi farnih zavetnikov domače in sosednjih župnij, na strani obrnjeni proti Gočam je upodobljen sv. Andrej, proti Podnanosu sv. Vid  proti Slapu sv. Jakob in proti Gradišču pa podoba Križanega. Pil je prvotno stal na križišču nad vasjo, ker tega križišča ni več, se je prenesel na sedanjo lokacijo. Na njegovo postavitev ljudsko izročilo veže smrt pastirja, ki je peljal ovce na Nanos in ga je pri tem raztrgal medved, obstaja pa tudi razlaga, da je Pil postavljen v zahvalo, ker se je vas izognila epidemiji črnih koz. Podatki zgodovinsko niso preverjeni.

Novejši sakralni objekt je cerkvica sv. Martina nad Mančami,ki jo je leta 1997 dala zgraditi družina Hrovatin in je v njeni lasti. Cerkev je sezidal gospod Leonard Kovač, iz Lokavca. O zidavi cerkve piše tudi v svoji knjigi Garušna, ki jo je izdal v samozaložbi za svoj 75. rojstni dan. Ime zavetnika cerkvice pa je izbral pokojni podraški župnik, častni občan občine Vipava, prevajalec najnovejše izdaje Biblije  gospod Otmar Černilogar
Cerkev je bila blagoslovljena 9.7.2000. Ladja cerkve je pravokotna, prezbiterija ima triosminski zaključek. Na JZ vogalu je ob cerkev prislonjen nizek iz grobega kamna zgrajen zvonik, zvon v njemu je darilo gospodu Leonu Hrovatinu za njegov 50. rojstni dan. Notranjščina z odprtim ostrešjem spominja na srednjeveške cerkve v Posočju, namesto venčnega zidca pa stene obteka niz belih reliefnih keramičnih plošč z motivi evharistije, delo društva keramičarjev Poc iz Ajdovščine.

Zelo zanimiva je oltarna slika sv. Martina, z okoliškimi kraji v ozadju, svetnik v roki drži odprto knjigo v kateri je v gotici napis Manče. Slika je delo Alfreda de Locatellija, desno od oltarja je kip Brezmadežne, delo Franceta Dobnikarja iz Vranskega. Zanimive po tudi podobe postaj križevega pota izdelane v tehniki indirektnega sitotiska na keramične plošče, izdelal jih je Ljubo Korber iz Žalca. Svetilke in kropilnik so delo Miroslave Hrovatin.
Izpred cerkvice sv. Martina je čudovit razgled, ob lepem vremenu se poleg Nanosa s televizijskim stolpom in celotnega pobočja hriba s cerkvijo sv. Miklavža, obiskovalec ogleda viadukte na avtocesti proti Senožečam in na Rebrnicah, Podnanos, Podrago, Mlake,Gradišče in Vipavo. 

 Med Mančami in Gočami obstajajo tudi stare pešpoti, ]]> Fri, 23 Jul 2010 09:16:31 GMT 114-3386-1 <![CDATA[Vrhpolje - Duplje, Vipava]]> Nanosom. Z njenim utripom je tesno povezana tudi vasica Duplje, ki leži na vzpetini med Logom in Vrhpoljem.
Bogate nanose laporja in fliša je tu pustilo morje, ki je nekoč segalo do tu, to je zdaj dobra podlaga za vzgojo vinske trte.

Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani:  http://www.ra-rod.si/vvc/
]]> Fri, 23 Jul 2010 09:19:00 GMT 114-3387-1 <![CDATA[Lože, Vipava]]> Lože so gručasta vas v zgornji Vipavski dolini. Postavljene so ob vznožju Vipavskih gričev.

Vas se je skozi stoletja širila in sčasoma se je oblikovalo naselje sestavljeno iz dveh delov: Srednja vas in Jamški. Vsaka družina si je nekdaj, glede na lastne zmožnosti in okus oblikovala domačijo. Dodajali so stavbo za stavbo in tako so se dvorišča počasi zapirala. Proti vaškim potem so obrnjene zadnje strani hiš, ki oblikujejo značilne gase. Domače življenje in gospodarstvo pa poteka na borjaču. Taka razporeditev je že nekdaj pomenila razumno porabo prostora, bivališče je bilo zavarovano pred burjo, pa še vsak gospodar je imel pregled nad svojo lastnino.

Skoraj na vseh zgradbah izpred sto in več let so ohranjeni kamniti okenski okviri in portali – čudovito obdelani hranijo v napisih spomin na človeka, ki jih je dal postaviti. Kmetje so se bali hude ure in toče. Morda so prav zato po vipavskih vaseh tako pogosta vaška znamenja. Ob cesti med Ložami in Mančami stoji  znamenje z reliefom. Ta prikazuje križanje. Je preprosto ljudsko klesarsko delo (slika 2 na levi).
 
Vinogradništvo v Ložah se naslanja na stare sorte trt, ki jih tu sadijo že dolga leta. Niti hud napad trtne uši ob koncu prejšnjega stoletja te pomembne tradicije ni uničil, saj so kmetje začeli stare sorte cepiti na nove, odpornejše ameriške podlage. Tako so v Ložah ohranili sorte kot so pinela, rebula, malvazija in zelen. V novejšem času pa ponudbo dopolnjujejo z vini pridelanimi iz grozdja sort beli pinot, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in barbera. Morda je kvaliteta loškega vinarstva povezana tudi s Kmetijsko-sadjarsko in vinogradniško šolo, ki je v letih po drugi svetovni vojni delovala v gradu Lože (slika 1 na levi).

Naselje je vključeno v projekt Vipavska vinska cesta. Več o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc

]]> Fri, 23 Jul 2010 09:16:16 GMT 114-3639-1 <![CDATA[Semič]]> v jesenskem soncu semiške gorice,
so lepe kakor pravljične kraljice,
pripravljene na veliko gostijo".

Tako je v nekaj besedah naš priznan pesnik Lojze Krakar opel Semič. Semič oziroma Šokarija kot jo imenujemo Belokranjci, se razprostira na 147 km2. Razteza se na severnem, prisojnem robu Bele krajine v vnožju Kočevskega Roga in obronkov Gorjancev. Je ena izmed občin poleg Črnomlja in Metlike. Ime je dobil po rodu Semeničev, ki je živel v srednjem veku. Malo nižje od prvotnega prebivališča Semeničev pa danes stoji priznan hrib Smuk, ki je ena izmed istočnic turizma, poleg Mirne gore, Planine in smučarskega centra Bele.
V središču Semiča je cerkev Sv. Štefana, ki je bila prvič omenjena leta 1228. Sam Semič pa se omenja v začetku 13. stoletja, ko je po Beli krajini gospodaril Henrik Adeški. Iz Semiča je najlepši pogled na Semiško goro, zasejano z vinsko trto. Spomladi, ko pa sonce prežene sneg s prisojnih pobočij si vrhovi (Smuk, Mirna gora...) nadanejo zeleno kapo.
Semič je znan po pitju dobrega vina, po bogatem kulturnem izročilu (Kmečka ohcet), ki se prireja vsako leto meseca julija ter kulinarika, ki je še en argument več vašemu postanku v naš z vinogradi in belimi brezami prepleten Semič.
]]> Mon, 26 Jul 2010 08:55:34 GMT 114-3144-1 <![CDATA[Vipava]]>
Reka Vipava ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri (Podfarovž, Podskala,…) so povezani s podzemnimi vodami kraškega zaledja Nanosa in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je število mostov. Teh je kar 25 in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke.

V dolini se čutijo močni vplivi sredozemske klime, kar omogoča vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo občasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda.

Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu (Mrzli reki). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela.

Vipava se ponaša s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniško tradicijo. Poleg odličnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp gradu na strmem pobočju Nanosa in cerkev sv. Štefana s freskami Jelovška in Wolfa. Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Kraju so poseben pečat pustili grofje Lanthieri s svojimi gradovi in lepo urejenimi parki.]]> Fri, 23 Jul 2010 09:17:09 GMT 114-2905-1 <![CDATA[Ptuj – zakladnica tisočletij]]> Ptuj (360°)

Ptuj arkade (360°)

Ptuj samostan (360°)
]]> Tue, 27 Jul 2010 07:18:45 GMT 648-7317-1 <![CDATA[Cerkev sv. Trojice na Vinjem Vrhu pri Semiču]]> Cerkev ima osemstrano obliko s kupolo, pokrito s kodlami. Glavni oltar, ki je pozlačen, zavzema ves prezbiterij in je tristrano zaključen. Po svojih razsežnostih se razlikuje tudi  med dolenjskimi rezbarskimi izdelki 18. stoletja. Pod sliko Sv. Trojice se skriva pozlačena kiparska skupina Sv. Trojica, ki krona Marijo. V cerkvi so še dva lesena in bogato okrašena stranska oltarja in prižnica. Cerkev je s svojo obliko vplivala na gradnjo nekaterih cerkva v okolici.]]> Tue, 27 Jul 2010 06:11:01 GMT 639-2677-1 <![CDATA[Stara šola v Žireh]]> Stara šola ima bogato zgodovino; služila je namenu lovskega dvorca loške gospode, pozneje je bila postojanka, pri kateri so se na svoji poti ustavljali trgovci in njihovi utrujeni konji, od podržavljenja do druge svetovne vojne šola, po vojni pa so bila v njej stanovanja. Poleg Stare šole je bila tudi t.i. Štalarjeva hiša, kjer so imeli v hlevih ponoči gospodje svoje konje na varnem pred tatovi.
V njej bo po novem žirovska knjižnica, že zdaj je na ogled zbirka Pozdravljeni ljubitelji utrdb (predstavitev znamenite Rupnikove linije je izhodiščna točka za ogled bližnjih utrdb rapalske mejne linije), v prihodnje pa bo žirovsko muzejsko društvo poskrbelo za še več stalnih (čevljarstvo, zbirka slik domačih umetnikov in razstava o življenju Žirovcev) in občasnih razstav.
Leta 1998 je stavbo močno prizadel potres. Muzejsko društvo je v prizadevanjih za ohranitev stavbe doseglo, da jo je država leta 2005 razglasila za kulturni spomenik.]]> Sun, 25 Jul 2010 17:13:59 GMT 639-2657-1 <![CDATA[Stari rotovž]]> srednjeveška meščanska hiša iz 16. stoletja z izbrano lego ob Mestnem trgu in ima ohranjeno stavbno strukturo in likovno poudarjeno ulično pročelje.
Tu je bil sedež predstavnikov javnega loškega življenja, z mestnim sodnikom na čelu.
 Na pomembno mesto v zgodovini na vsakem koraku opozarjajo slikarski in arhitekturni elementi stavbe.
Portal, veža in vrata v veži so še gotski , arkadno dvorišče je renesančno.
Ko so stavbo leta 1972 restavrirali, so se na fasadi prikazale baročne freske, slike stebrov, odprtih lin, cvetlic in raznih figuralnih detajlov.
Možno si je ogledati le zunanjost hiše.
]]> Sun, 25 Jul 2010 17:23:25 GMT 602-11821-1 <![CDATA[Čebelarstvo Sever]]> Čebelarstvo Sever
Čebelarska družina s 53 letno tradicijo. Nudijo strokovno vodene degustacije različnih medu, medenega vina in peneče medice, slednja se ponaša s šampionom Slovenije 2008. Organizirajo voden ogled čebelarstva - točenje in pakiranje medu.
]]> Tue, 27 Jul 2010 06:20:05 GMT 642-2297-1 <![CDATA[Mariborski grad]]> Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, v njem pa obiščite Pokrajinski muzej Maribor, kjer vas bodo navdušile zbirke neprecenljive vrednosti.

Grad, ki ga krasijo različna stilna in gradbena obdobja, je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno bivališče.

Vitezi, cesarji in papeži?

Osrednji prostor gradu je slavnostna, imenovana tudi viteška dvorana. Dvorana ima bogato notranjo opremo s slikarijami umetniških družin Quadrijev in Lorenza Laurigo. Na ovalnem stropu je podoba konjeniške bitke med krščansko in turško vojsko, ki jo je leta 1763 naslikal graški slikar Johann Gebler. V viteški dvorani je leta 1847 koncertiral, kakor je zapisal tedanji kronist, "pred izbrano publiko", tudi Franz Liszt. V gradu so bivale tudi številne znane osebnosti:

- cesarja Leopold I. in Karel VI.,
- cesarica Marija Terezija,
- ruski prestolonaslednik in kasnejši car Pavel I. ter
- papež Pij VI.

Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo:

- baročno stopnišče iz let 1747 do 1759,
- Loretska kapela ob južni fasadi, ki je nastala med letoma 1665 in 1675 in
- viteška dvorana prvem nadstropju s čudovito stropno slikarijo Jožefa Geblerja in stenskimi podobami.

Vzhodna grajska fasada se v severovzhodnem vogalu zaključuje z grajsko bastijo, delom gradbenika Domenica dell' Allio iz let 1556-1562. Predstavljala je obrambno točko ob mestnem jarku.

Odpravite se na sprehod po mestnem obzidju, ki je potekalo od Treh ribnikov vse do dravskega obrežja po današnji Svetozarevski ulici!]]> Mon, 26 Jul 2010 10:21:24 GMT 6711-0-1 <![CDATA[Hoteli slovenskih naravnih zdravilišč]]> Mon, 26 Jul 2010 11:22:31 GMT 619-7253-1 <![CDATA[Smuk nad Semičem]]> Semič. Lovcu, športniku rekreativcu in ljubitelju narave predstavlja drugi dom, saj je obnovljeni lovski dom prava priložnost za sprostitev ob koncu tedna. Prav tako pa si lahko na Smuku ogledate cerkev Sv. Lovrenca.]]> Mon, 26 Jul 2010 08:37:50 GMT 2218-2681-1 <![CDATA[V prvi polovici leta 2010 slovenski turizem beleži 2 % več prenočitev kot lani]]> Ljubljana, 23. julij 2010 - V prvi polovici leta je Slovenijo obiskalo za 4 % več gostov kot lani, glede na enako obdobje lani so skupno ustvarili za 2 % več nočitev. Tudi mesec junij je pozitivno prispeval k skupni bilanci, saj je bilo v juniju zabeleženih za 6 % več prihodov turistov kot junija lani.]]> Fri, 23 Jul 2010 12:16:57 GMT 2155-0-1 <![CDATA[Tržne raziskave in analize]]>
 Vsebina 

 Novosti 
  
 Turistično ogledalo
  
 Slovenski turizem v številkah NOVO!
  
 Tržni profili - Evropa
  
 Tržni profili - svet
  
 Produktne in druge raziskave
  
 Raziskave zelenega trga
  
 Indeks konkurenčnosti
  
 Indeks turističnega zaupanja
  
 Potovalne navade in namere Slovencev
  
 Tuje raziskave Mon, 26 Jul 2010 14:53:53 GMT 3078-499-1 <![CDATA[TTG Rimini 2010]]> TTG Incontri v Riminiju je borza, na kateri se srečajo glavni akterji mednarodne turistične industrije. Je izjemna priložnost pridobivanja najnovejših informacij o novostih v turizmu in hkrati nudi priložnost sklepanja novih poslovnih kontaktov.

V preteklem letu se je na 45.210 m2 predstavilo 2.400 turističnih podjetij. Udeležilo se ga je 34.659 strokovnih obiskovalcev, od tega skoraj dve tretjini organizatorjev potovanj, zlasti iz Italije. 

Lokacija in velikost slovenske stojnice:  hala A1, stojnica 029-032/049-052, 128 m2

Odpiralni čas borze:
22.10.2009: od 09.00 - 18.30
23.10.2009: od 09.00 - 18.30
24.10.2009: od 09.00 - 13.00

Strošek najema pultov in miz (navedba v € + DDV):
     1
    2
 1/2
 1 + 1/2
 PULT
 2.160
3.456
1.188
  3.240
 MIZA
 1.800
2.880
  990
  2.700
PULT + MIZA = 3.168€

Promocijski material lahko v skladišče STO na Litostrojsko 60, 1000 Ljubljana, dostavite do 24. septembra 2010 v času uradnih ur, med 9.00 in 12.00. Material mora biti ustrezno embaliran in opremljen z oddajnico. Materialov brez oddajnice žal ne bomo mogli sprejeti. Najdete jo v priponki.
]]> Wed, 28 Jul 2010 10:37:51 GMT 3078-514-1 <![CDATA[Workshop Kijev]]> Workshop bo potekal 28. oktobra v Kijevu.

Kotizacija za eno mizo znaša 350 EUR (+DDV) na podjetje, ki ga predstavlja ena oseba. Za drugega udeleženca iz istega podjetja je potrebno doplačilo 60 EUR (+DDV). V primeru, da si isto mizo delita dve podjetji, je kotizacija 205 EUR (+DDV) na podjetje za eno osebo (v tem primeru ni možna prijava druge osebe iz istega podjetja).

Več informacij o lokaciji in programu bo objavljeno v kratkem.]]> Wed, 28 Jul 2010 12:31:08 GMT 3078-520-1 <![CDATA[Workshop Istanbul 2010]]> Zaradi dobrih izkušenj pri povezavi promocijskih dogodkov slovenskega turizma z vrhunskimi športnimi dogodki, kjer nastopa Slovenija, smo se odločili, da tudi ob Svetovnem prvenstvu v košarki v Turčiji organiziramo B2B prireditev. Na prireditvi pričakujemo vsaj 30 pomembnih turških touroperaterjev in nekaj novinarjev. Z njimi se boste lahko družili na workshopu, na večernem dogodku in na tekmi Slovenija/Tunizija.  

PREDVIDEN PROGRAM
27. avgust
17.00 -  18.00 priprava workshopa
18.00 – 20.00 workshop
19.00 – 20.00 tiskovna konferenca in predstavitev Slovenije (sodelujejo tudi predstavniki Košarkarske zveze Slovenije)
20.00 - skupna večerja za turške in slovenske udeležence

28. avgust
16.30 – ogled košarkarske tekme med reprezentancama Slovenije in Tunizije


Več informacij je na voljo v priponki.

]]> Mon, 26 Jul 2010 13:40:42 GMT 3078-521-1 <![CDATA[Predstavitev Slovenije v New Yorku]]>
Kontaktna oseba: Lucija Jager, lucija.jager@slovenia.info, 01 589 85 78.]]> Tue, 27 Jul 2010 12:53:04 GMT 2129-2186-1 <![CDATA[Letno poročilo 2009]]> Mon, 26 Jul 2010 11:05:47 GMT 2138-0-1 <![CDATA[Sejmi in borze]]> Vas zanima predstavitev vaše turistične ponudbe v okviru stojnice slovenskega turizma? Pridružite se nam in postanite del zelene predstavitve tudi vi.

PREDSTAVITEV STOJNICE SLOVENSKEGA TURIZMA IN »ZELENIH NOVOSTI«


V letu 2008 je bila izbrana nova tipska stojnica za komuniciranje tržne znamke Slovenije ter promocijo slovenske turistične ponudbe.

Na natečaju za idejno rešitev za novo tipsko stojnico je bilo zbrano podjetje K.R.E.S. d.o.o., ki je med vsemi prispelimi idejnimi načrti najbolj ustrezala potrebam predstavitev Slovenije na poslovnih borzah in strokovnih turističnih sejmih.

Idejna rešitev temelji na konceptu ugodja čutov in čustev in v celoti izhaja iz Priročnika turistične znamke Slovenije z logotipom I FEEL SLOVENIA. Izhodišča so prepoznavne grafike čistih in enostavnih oblik, naravni materiali ter privlačni motivi, ki vzbujajo močne asociacije. Stojnica je prilagodljiva različnim velikostim razstavnih prostorov od 50 do 200 kvadratnih metrov.

Uporaba naravnih in okolju prijaznih materialov je bilo vodilo načrtovanja. Prevladujoči material je les. Iz javorjevega lesa, ki je svetlejši, so narejeni vsi pulti, predelne stene in letvice na skladiščnem prostoru, medtem ko so stoli in mize narejeni iz češnjevega lesa, ki je temnejši in rahlo bolj rdečkast. Ta kombinacija lesa daje stojnici bolj živahen, razigran videz. 
Odprtost in dostopnost stojnice omogoča stropna konstrukcija, ki kaže veliko preglednost celotnega dogajanja na stojnici. Veliki fotografiji, ki sta pozicionirani na skladiščnem prostoru, ki je, če je le mogoče, lociran v središču stojnice, zagotavljata  prepoznavnost in opaznost stojnice med številnimi motivi, ki se sicer pojavljajo na sejmišču. Vsak razstavljavec ima ob informacijskem pultu, ki je zasnovan v prepoznavni obliki logotipa turistične znamke Slovenije, pod nazivom podjetja nameščeno tudi fotografijo, s katero se mu ponudi možnost, da predstavi svojo ponudbo.

Stojnica je bila v tujini prvič postavljena na eni izmed največjih svetovnih turističnih borz - na WTM (World Travel Market) v Londonu leta 2008, na kateri je prejela tudi nagrado za »The best stand for doing bussiness«.



»SLOVENIJA GOES GREEN« - JE NAŠE VODILO TUDI NA PREDSTAVITVAH SLOVENIJE NA MEDNARODNIH SEJMIH IN BORZAH

Turistične destinacije in z njim]]> Wed, 28 Jul 2010 11:23:11 GMT 3085-2184-1 <![CDATA[Statistični podatki za mesec junij (začasni podatki)]]> Fri, 23 Jul 2010 11:37:20 GMT 4962-1761-1 <![CDATA[Evropski razpisi]]> Wed, 28 Jul 2010 07:01:53 GMT 4961-1760-1 <![CDATA[Slovenski razpisi]]> Wed, 28 Jul 2010 07:04:06 GMT 628-11831-1 <![CDATA[Živalstvo in rastlinstvo na območju občine Logatec]]> Prostoživeče živali, ki so značilne za večino ozemlja Slovenije, so tudi na območju logaške občine. To so srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), divji prašiči (Sus scrofa), rjavi medvedi (Ursus arctos), lisice (Vulpes vulpes) in najbolj poznani polhi (Glis glis). Na območjih varstvenih režimov je moč zaslediti tudi določene biotope ogroženih vrst in endemite. Najpomembnejše lokacije teh, so Žejna in Zelena dolina, Planinsko polje, Zaplana, Medvedje Brdo, Logaški ravnik in Jezerc.


V Žejni in Zeleni dolini so bazična nizka barja, na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh. Zasledimo različne vrste metuljev, divje race, kačje pastirje, potočne rake in rastline značilne za barja, kot so stožka (Molinia spp.), mesojeda dolgolistna rosika (Drosera anglica), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), navadna mastnica (Pinguicula vulgaris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselii). V okoliških gozdovih so poleg srnjadi, jelenjadi, medvedov, divjih prašičev in lisic še risi (Lynx lynx) ter divje mačke (Felis silvestris), ki sta zaščiteni vrsti.

Na Planinskem polju je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice (Scilla litardierei). Na polju najdemo 78 različnih vrst metuljev, med katerimi so tudi ogroženi strašničin modrin (Maculinea teleius), petelinček (Zerynthia polyxena) in grintavčev pisanček (Euphydryas aurinia). Zaradi kosca (Crex crex), ki je ogrožen že po vsem svetu, sodi Planinsko polje v območje Natura 2000. Na polju domujejo še kozica (Gallinago gallinago), poljski škrjanec (Alauda arvensis), repaljščica (Saxicola rubetra), rjava in pisana penica (Sylvia communis, Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio), bela in črna štorklja (Ciconia ciconia, Ciconia nigra), siva in velika bela čaplja (Ardea cinerea, Egretta alba) ter številne race in pobrežniki, npr., vodomci (Alcedo atthis) ter občasno orel belorepec (Haliaeetus albicilla).


Zaplana in Medvedje Brdo sta območji, kjer se zadržujeta metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) in netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros).

Jezerc je poznan po prehodnih barjih in ulekninah na šotni podlagi z vegetacijo šašev, Rhynchosporion.


Na območju Logaškega ravnika in njegovega podzemlja pa zasledimo kranjskega jegliča (Primula carniolica), koščičnega škratca (Coenagrion ornatum), hrošča drobnovratnika (Leptodirus hochenwarti), navadnega risa, rjavega medveda, volka (Canis lupus), malega podkovnjaka, hribskega urha (Bombina variegata), velikega pupka (Triturus carnifex), navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium), bukovega kozlička (Morimus funereus) in ozkega vretenca (Vertigo angustior).


]]> Wed, 28 Jul 2010 09:53:07 GMT 630-4343-1 <![CDATA[Izvir reke Krupe]]> Mon, 26 Jul 2010 08:34:12 GMT 633-1977-1 <![CDATA[Soteska Soče]]>  
Zanje so značilna v skalo izdolbeni kotli, v pritočnem delu pa navpični skladi apnenca z imenom Cepljena skala.
]]> Fri, 23 Jul 2010 08:42:03 GMT 807-0-1 <![CDATA[Splavarjenje]]> Splavarjenje po slovenskih rekah predstavlja obujanje več stoletij stare, že opustele obrti. Splavarji oziroma pogovorno flosarji zdaj ne prevažajo več blaga, temveč večje skupine ljudi. S prijatelji in v krogu družine se lahko sprostite, okrepčate ter uživate v pogledih na naravo na splavih, ki vozijo po reki Dravi, predvsem na Koroškem med Dravogradom in Radljami ob Dravi. Po Savi vas na splavih popeljejo iz Radeč, po Krki pa v Novem mestu.]]> Mon, 26 Jul 2010 13:44:37 GMT 4950-244-1 <![CDATA[NK: Nogometaši Valencie v Termah Ptuj]]> Wed, 28 Jul 2010 07:36:17 GMT 816-2277-1 <![CDATA[Euronautic d.o.o]]> Tue, 27 Jul 2010 07:08:12 GMT 2205-3499-1 <![CDATA[V Primusu gostijo nogometaše španske Valencie]]> FC READING, ruskega prvoligaša FC SIBIR, plavalne reprezentance Slovenije, Rusije, Belorusije, Poljske in Kazahstana ter golfiste ALPS TOUR golf Open turnirja. Na področju promocije sodelujejo tudi z domačimi športniki, med njimi s svetovnim boksarskim prvakom Dejanom Zavcem.

Pred dnevi so na Ptuju gostili slovensko in makedonsko košarkarsko reprezentanco, te dni pa so v Grand Hotelu Primus nastanjeni nogometaši španske Valencie, ki se bodo na Ptuju in v športnem parku Kidričevo pripravljali do 30. julija.

Treningi v športnem parku Kidričevo potekajo ob 10. in 17. uri in so odprti za javnost (25. julija bodo v Murski Soboti igrali proti moštvu Al Hilala iz Savdske Arabije, 28. julija pa v Celju s tamkajšnjim prvoligašem).
]]> Mon, 26 Jul 2010 07:39:22 GMT 2205-3500-1 <![CDATA[Objavljen je Javni razpis za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov]]> Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje promocije turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni.

Višina razpisanih sredstev v okviru javnega razpisa je 1.000.000 EUR, višina sofinanciranja upravičenih stroškov pa bo lahko dosegla 60 %, vendar največ 150.000 EUR.

Več informacij in razpisna dokumentacija

]]> Mon, 26 Jul 2010 11:39:19 GMT 2205-3501-1 <![CDATA[Aktualne aktivnosti in trendi z japonskega trga]]> aktualnih aktivnosti in trendov.

JTB – potovanje prilagojeno starejši populaciji

Pri JTB-ju so začeli prodajati program potovanj po Japonski in v tujino za obdobje med septembrom in novim letom namenjen predvsem starejši populaciji. Glede na staranje japonske populacije, ter na dejstvo, da je pri japonskih turistih močno zastopana prav starejša populacija, ki ima denar in prosti čas, so pripravili programe potovanj, prilagojene ljudem z oteženo hojo in na vozičku. Ponujajo 32 potovanj po Japonskem in 25 v tujino. Pri potovanjih bodo gostom na voljo tudi oskrbniki z licenco. Poudarek je na prostem času, da si bodo gostje lahko ogledali stvari glede na svoje fizične sposobnosti, ter prevozih s kombiji, tako da bodo razdalje, ko je potrebno hoditi, čim krajše ter pri daljših vožnjah uporabljajo izključno avtobuse z možnostjo uporabe WC-jev.

Krožna tura po azijskih mestih

Združenje za promocijo azijskega turizma pripravlja produkt s krožno turo po večjih Azijskih mestih. Sodelovalo bo 8 mest (Bangkokg, Delhi, Hanoi, Jakarta, Kuala Lumpur, Manila, Taipei), produkt pa bo vseboval krožno turo, ki bo vsebovala dve do tri od zgoraj navedenih mest. Omenjena mesta bodo imela skupno internetno stran namenjeno za ta produkt in sodelovala pri skupni promociji.

JATA – priprava internetne strani, namenjene promociji čarterjev

Na internetni strani Jate načrtujejo del, namenjen izključno čarterjem. Stran bo vključevala podatke o zasedenosti letov različnih letalskih prevoznikov, letališč, vključenosti NTO-jev pri vzpostavljanju čarterskih povezav itd. Oddelek za promocijo čarterjev znotraj Jate meni, da so opazili potrebo po natančnejših in objektivnih podatkih o čarterjih, ki bodo služili kot pomoč pri načrtovanju čarterskih zvez. Stran naj bi bila pripravljena do konca avgusta.

Podatki Jate o prodaji package-tours (zajeti JTB, KNT, Nippon Travel, Hankyu, Jal Pak, ANA Sales in HIS).

Aprila je bila prodaja sicer 13,2% nižja kot lani, maja pa 3,8% in junija 46,8% višja kot lani. Najvišji porast je bil junija za severno Ameriko, kamor je bilo lani manj potovanj zaradi virusa nove gripe. V primerjavi z lani je bil porast junija kar 195,4%. Pri package tours v Evropo je bil zaradi izbruha vulkana aprila padec za 20%, maja 1,5% porast, junija pa 40,5% porast. Podatki o rezervacijah (svet) so porast 1,7% za julij in 15,1% za avgust. Slabši so podatki za september (-18,6%), saj so lani prazniki prišli na vikend in je bila dobra priložnost za daljši dopust, letos pa ni tako.

Top tours –poslovanje za maj.

Pri Top tours so beležili kar 60,7% porast v aprilu. Najbolje so se odrezali: Taipei 463%, Kitajska 321,8%, Pacifik 240,8%, ZDA 191,3%.
Opomba: Top tours od evropskih destina]]> Mon, 26 Jul 2010 11:45:08 GMT 2205-3502-1 <![CDATA[Začetek poletne sezone je Avstrijce pozitivno presenetil]]>
Prihodi v mesecu maju in juniju so se povečali za 3,1%, prenočitve pa za 0,3%, dolžina bivanja se je zmanjšala iz 3,1 na tri dni.

Na dobro turistično sezono kažejo tako obisk Dunaja (+222.000 nočitev) kot tudi ustvarjene nočitve domačih gostov (+88.500 oziroma 1,6 %). Prenočitve iz tujine so se nekoliko zmanjšale (-37.300 oziroma -0,4%), kljub temu pa je petnajst najpomembnejših tujih trgov izkazuje pozitivni trend. Pozitivno bilanco predvsem izkazujejo prekomorski trgi.

Več informacij (v nemščini).
]]> Wed, 28 Jul 2010 13:05:53 GMT 2205-3503-1 <![CDATA[Že več kot 40 predlogov v nagradnem natečaju za izbor novega slogana destinacije Portorož & Piran]]> BLIZU DOMA, BLIZU SRCA in sicer v sodelovanju Slovenske turistične organizacije in Turističnega združenja Portorož.

Vabimo vas, da v natečaju s kreativnim predlogom sodelujete tudi vi. Več informacij najdete na www.slovenia.info/natecaj. 
 
Vse zbrane predloge pa si lahko ogledate na spletni strani www.facebook.com/blizudoma v zavihku Razprave.
]]> Wed, 28 Jul 2010 13:25:29 GMT 2205-3504-1 <![CDATA[Ali ste vedeli...]]> Wed, 28 Jul 2010 13:24:34 GMT 2227-2681-1 <![CDATA[V prvi polovici leta 2010 slovenski turizem beleži 2 % več prenočitev kot lani]]> Fri, 23 Jul 2010 12:16:57 GMT